Vsaka vrsta kisa izhaja iz sladkorjev, ki se s fermentacijo pretvorijo v alkohol, ta pa se nato nadalje fermentira v ocetno kislino. Ta proces omogoča, da ima kis bistveno več ocetne kisline kot druge vrste hrane. Predpisi v večini držav zahtevajo, da kis vsebuje najmanj 4% ocetne kisline, nekatere vrste pa imajo tudi višje vsebnosti. Zlasti balzamični kis je bogat s polifenoli, rastlinskimi spojinami, ki ščitijo celice pred poškodbami, vnetji in okužbami.
Jabolčni kis je najbolj raziskana vrsta kisa in študije kažejo, da lahko že majhna količina pred ali med obrokom zniža raven sladkorja v krvi, še posebej pri obrokih z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Profesorica Carol Johnston z Univerze v Arizoni opozarja, da pitje kisa skupaj s škrobnim obrokom zmanjša količino glukoze v krvnem obtoku. Ocetna kislina v jabolčnem kisu vpliva tudi na hormone, ki uravnavajo hitrost praznjenja želodca, kar pomeni, da glukoza postopoma vstopa v krvni obtok, kar lahko sčasoma zmanjša tveganje za sladkorno bolezen tipa 2.
Druge manjše študije so pokazale tudi, da jabolčni kis lahko pomaga pri vzdrževanju telesne teže. Raziskava je na primer pokazala, da so pri debelih odraslih, ki so uživali jabolčni kis, zabeležili nižje ravni maščob v krvi, kar je pokazatelj boljšega zdravja srca.
Čeprav so nefiltrirani in nepasterizirani jabolčni kis, ki vsebuje motno usedlino, lahko koristni, profesorica Johnston meni, da ta usedlina prinaša le "sledi" zdravih snovi, ki ne prinašajo večjih koristi od običajne ocetne kisline. Vendar pa dr. Darša Jagnik z Univerze Middlesex trdi, da tak kis lahko pomaga imunskim celicam pri uničevanju patogenih mikrobov.
Fermentacija kisa prinaša tudi edinstvene koristi. Medtem ko se zelenjava fermentira s pomočjo zdravih mikrobov, pri kisu fermentacija sadja vodi neposredno do nastanka ocetne kisline, ki se hitreje absorbira in ponuja potencialno dragocen vir energije za celice.
Prednosti jabolčnega kisa se verjetno nanašajo tudi na druge vrste kisa, kot so rdeči vinski in balzamični kis, ki sta bogata s polifenoli. Študije so pokazale, da lahko zmerno uživanje rdečega vinskega kisa izboljša nadzor glukoze in celo prispeva k boljšemu duševnemu zdravju.
Pri uživanju kisa pa je treba biti previden, saj lahko v koncentrirani obliki poškoduje zobe in grlo. Kis je najbolje razredčiti z vodo ali drugim napitkom ter se izogibati uživanju čistega kisa. Profesorica Johnston priporoča razredčitev ene žlice kisa v 250 mililitrih tekočine in uživanje največ štirih žlic dnevno.
Kljub tem številnim koristim še vedno ni dovolj raziskav o dolgoročnih učinkih uživanja kisa, vendar trenutno znanje kaže, da je eksperimentiranje s kisom v prehrani varno za večino ljudi.
