Ko razmišljamo o dihanju, je prva stvar, ki nam običajno pride na misel, kisik. Kisik je nujen za preživetje naših celic in vitalnih organov. S procesom dihanja vnašamo kisik iz okolja in ga prenašamo v krvni obtok. Kri nato prenaša kisik do vseh celic v našem telesu, kjer se uporablja za proizvodnjo energije. Brez zadostne količine kisika naše celice ne morejo pravilno delovati, kar lahko privede do številnih zdravstvenih težav.
Poleg vnosa kisika ima način dihanja pomemben vpliv tudi na naš živčni sistem. Dihanje je edini vidik avtonomnega živčnega sistema, ki ga lahko neposredno nadzorujemo. Pravilno dihanje lahko aktivira parasimpatični živčni sistem, ki je odgovoren za umirjenost in sprostitev. To lahko zmanjša raven stresa in tesnobe ter izboljša splošno duševno stanje. Po drugi strani pa plitvo in nepravilno dihanje aktivira simpatični živčni sistem, povezan s stresnim odzivom in napetostjo. Pravilno dihanje lahko izboljša našo sposobnost koncentracije, olajša bolečine, poveča raven energije in okrepi imunski sistem. Prav tako pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka, izboljšanju krvnega obtoka, razstrupljanju telesa in spodbujanju zdravega spanja.
Eden najhujših učinkov dihanja skozi usta je sprememba kislosti krvi. Naš nos vsebuje veliko število krvnih žil, ki pomagajo zadrževati ogljikov dioksid. Ko dihamo skozi usta, se iz telesa izgubi večja količina ogljikovega dioksida, kar lahko povzroči spremembo pH vrednosti krvi. Dolgoročno lahko to privede do številnih negativnih učinkov na delovanje različnih organov in tkiv. Ljudje, ki dihajo skozi usta, se pogosto spopadajo s kroničnimi alergijami, astmo in okužbami sinusov. Dihanje skozi usta lahko tudi vpliva na naš videz, saj raziskave kažejo, da to povzroča zoženje obraza, ukrivljanje nosu in zob, umik čeljusti ter utrujen videz oči. Poleg tega lahko dihanje skozi usta negativno vpliva na držo telesa, saj povzroča ukrivljanje vratu, hrbtenice in slabo telesno držo.
Dihanje skozi usta je najpogosteje posledica zoženih nosnih kanalov in nepravilnega položaja jezika, pa tudi nepravilnega delovanja dihalnih poti. Ko ni dovolj prostora za pretok zraka skozi nos, podzavestno odpremo usta, da zadovoljimo potrebo po kisiku.
Znani raziskovalec, Srđan Zirojević, je izvedel poskus, v katerem je udeleženka 5 dni dihala samo skozi usta. V tem času je počela vse kot običajno, trenirala, hodila v službo in vodila dnevnik. Rezultate tega poskusa si lahko ogledate v videu.
Opravljenih je bilo veliko raziskav, ki so dokazale, da je dihanje skozi nos veliko boljše za naše zdravje in prinaša številne koristi. Nosno dihanje filtrira zrak. V nosu imamo veliko dlačic, ki preprečujejo neposreden vstop bakterij, virusov in umazanije v pljuča. Senzorji v nosu lahko ob zaznavi mikrobov v zraku sprostijo protimikrobne snovi. To je še posebej pomembno v onesnaženem okolju, kjer redko kdo uporablja čistilce zraka.
Dihanje skozi nos lahko izboljša kognitivne funkcije. Raziskave so pokazale, da lahko nadzorovano nosno dihanje izboljša nekatere miselne procese. Upor pretoku zraka pri dihanju skozi nos je približno 50 % večji, kar spodbuja prepono in krepi dihalne organe. Ko dihamo skozi nos, v pljuča pride ogret zrak, kar izboljša našo sposobnost izmenjave kisika in ogljikovega dioksida v pljučih. Študije kažejo, da lahko dihanje skozi nos poveča koncentracijo dušikovega oksida, ki ima protibakterijske, protivirusne in antikoagulantne lastnosti.
Nosno dihanje pomaga pri pravilnem razvoju obraznih mišic in kosti. Ko so usta med dihanjem zaprta, je jezik v pravilnem položaju, kar omogoča, da čeljust pravilno raste in da zobje izraščajo na pravem mestu.
Pomembno je prepoznati težavo, zaradi katere dihamo skozi usta. To lahko vključuje obisk zdravnika, ki bo morda priporočil zdravljenje sinusov, alergij ali celo odstranitev mandljev. Vendar obstajajo tudi naravne metode za lažje dihanje skozi nos. Med te spadajo vaje zavestnega dihanja, ki lahko izboljšajo delovanje pljuč, kot so izmenično dihanje skozi nosnici in trebušno dihanje. Redna telesna vadba je odlična za naše splošno zdravje in lahko izboljša dihanje, saj aktivira in krepi naše dihalne organe. Držanje jezika na nebu s konico, naslonjeno na zgornje zobe, je prav tako koristno. Pomembno je tudi, da čez dan pazimo na način dihanja; vsakič, ko se zalotite, da dihate skozi usta, takoj začnite dihati skozi nos, da to postane navada.
Pravilno dihanje vključuje uporabo nosu, aktiviranje prepone ter ohranjanje ustreznega ritma in hitrosti dihanja. Dihajte skozi nos, kadar je mogoče, saj nos filtrira, ogreva in vlaži zrak, ki prihaja v pljuča. Aktivirajte prepono med dihanjem, saj ta mišica pod pljuči igra ključno vlogo pri učinkovitem dihanju. Med vdihom se razširi navzdol, kar omogoči pljučem, da se napolnijo z zrakom. Dihanje s prepono povečuje pretok kisika v telesu in izboljšuje krvni obtok. Vadite dihanje s prepono tako, da počasi in globoko vdihnete skozi nos ter občutite, kako se trebuh razširi. Nato počasi izdihnite skozi nos, medtem ko se trebuh pomika navznoter. To globoko dihanje ponavljajte nekaj minut dnevno, da se navadite tehnike. Ohranjajte primerno hitrost dihanja; optimalna hitrost se lahko razlikuje, vendar je splošno priporočilo 10 do 20 vdihov na minuto med mirovanjem. Prehitro ali preplitvo dihanje lahko povzroči hiperventilacijo, kar privede do omotice, živčnosti in nelagodja.
