Otvoritveni dogodek je potekal na Mašunu, kjer so obeležili 50 let evropske pešpoti E6, ki povezuje sever Evrope z Jadranom in vodi tudi čez slovensko ozemlje. Slovenski del poti meri 355 kilometrov in poteka od Radelj ob Dravi do Strunjana. Ob tej priložnosti so prvi podpisniki svečane listine postale občine Ilirska Bistrica, Pivka in Loška dolina ter Zavod za gozdove Slovenije in Komisija za evropske pešpoti. Zaključna slovesnost ob obletnici bo 27. septembra v Radljah ob Dravi.
V ospredju letošnjega tedna so naravna obnova gozdov, pestrost drevesnih vrst, ohranjanje avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter pomen biotskega ravnovesja. Zavod poudarja, da so zdravi in raznoliki gozdovi ključni za ohranjanje ekoloških, gospodarskih in socialnih funkcij, ki jih gozdovi nudijo.
Teden gozdov letos sovpada tudi s 150-letnico prvega gozdarskega društva na Slovenskem, ki je bilo ustanovljeno v Postojni leta 1875. To društvo, sprva Kranjsko-primorsko, velja za začetek organiziranega povezovanja gozdarjev, ki danes nadaljujejo tradicijo s sodelovanjem v gozdarskih zbornicah in društvih.
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je udeležencem otvoritvenega dogodka sporočil, da so gozdovi vse bolj tudi prostor, kjer se prepletata človek in narava. Po njegovih besedah je sodelovanje med vsemi, ki so z gozdom povezani, ključno za njegovo dolgoročno ohranjanje.
Po vsej Sloveniji bo v okviru tedna gozdov potekalo več kot 50 dogodkov, ki vključujejo razstave, izobraževanja, pohode, predstavitve in vodene oglede. Dogodki so namenjeni obiskovalcem vseh starosti, njihov seznam pa je objavljen na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije.