Zakon prinaša okrepljeno vlogo Specializiranega državnega tožilstva in določa, da mora za začetek finančne preiskave obstajati utemeljen razlog za sum. Poleg tega novela omogoča vložitev tožbe za odvzem nadomestnega premoženja in določa štirimesečni rok za vložitev tožbe po začasnem zavarovanju premoženja. Ohranila je tudi izključno pristojnost ljubljanskega okrožnega sodišča za te postopke.
Po podatkih ministrstva je bilo do konca lanskega leta začasno zavarovanega premoženja za skoraj 233 milijonov evrov, višina protipravno pridobljene koristi pa je ocenjena na 197,5 milijona evrov. V koaliciji so novelo ocenili kot uresničevanje zavez iz koalicijske pogodbe, med pozitivnimi spremembami pa so izpostavili tudi novo metodo izračuna razkoraka med dohodki in premoženjem.
V Levici so opozorili na tveganja pri uporabi obrnjenega dokaznega bremena, v SDS pa so med razpravo poudarili razhajanja v pravnih mnenjih in dvome o ustavni vzdržnosti. V NSi so želeli prag za začetek finančne preiskave znižati s 50.000 na 30.000 evrov, a njihovo dopolnilo ni bilo sprejeto.
Ministrica Katič je zagotovila, da je zakon ustavno skladen in da preprečevanje zlorab nezakonitega premoženja ostaja eden ključnih ciljev pravosodne politike.