Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja, so zapisali na spletni strani Slovenske škofovske konference.
Strogi post - ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega - je na pepelnico in veliki petek, vzdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času.
V postnem času naj bi se verniki tudi z delnim odrekanjem hrani, predvsem mesu, notranje prenovili. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob tem opozarjajo, da je treba pri postu upoštevati, v kakšni kondiciji je naš organizem. Bolnikom odsvetujejo post, ker bi jim stradanje lahko povzročilo dodatne težave pri okrevanju.
Sicer pa so značilna postna jed preste. V visokem srednjem veku so jih oblikovali kot štručke s kratko zavihanima konicama, v novem veku pa se je pojavila paličasta oblika, zvita v obliki črke B ali številke osem. Do 19. stoletja so bile v navadi le med družbeno elito, odtlej pa so jih nudili zlasti v gostilnah.
Tudi letos v postnem času Slovenska karitas z javno agencijo za varnost prometa, Nacionalnim inštitutom javnega zdravja in portalom Med.Over.Net pripravljajo akcijo 40 dni brez alkohola. Tokrat bo potekala pod geslom Beseda zdravi.