"Razlog tiči v nezadovoljstvu, ki ga utegne v množici poklicnih skupin sprožiti predviden način selitve v novo plačno lestvico. (...) Ministrica vseskozi ponavlja, da bo večje razmerje odpravilo uravnilovko in nestimulativnost plač ter omogočilo boljše ovrednotenje pristojnosti in odgovornosti zaposlenih. V skladu s tem je večina javnih uslužbencev utemeljeno sklepala, da bodo po novi plačni lestvici, ki naj bi se vzpostavila do 1. januarja 2024, karierno lahko splezali bistveno višje. Dosedanje vladne zamisli so jih boleče streznile. (...) Ni težko razumeti, zakaj vlada noče prevzeti avtorstva takšne ureditve. Zadostno je še prizemljena za spoznanje, da družbenega konsenza o takšnih nespodobnih plačnih razmerjih v javnem sektorju ne bo zmogla prepričljivo utemeljiti. Ne s strokovnimi in poljudnimi zapisi ne s čimer koli drugim."
Dnevnik o predlaganem razmerju plač v javnem sektorju
Tomaž Klipšteter v komentarju Nespodobna razmerja piše o predlaganem razmerju plač v javnem sektorju. Sprašuje se predvsem, zakaj se vlada izogiba avtorstvu ideje o razmerju med najnižjo in najvišjo plačo, ki je 1 proti 7.
