Kot je na okrogli mizi, ki je potekala v okviru cikla Znanost na cesti, poudarila vodja oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Maja Rupnik, izraz mikrobiota označuje vse bakterije oz. mikroorganizme na nekem področju našega telesa. Ravno črevesna mikrobiota pa je tista, ki igra ključno vlogo v mnogih vitalnih procesih, vključno s prebavo, imunskim odzivom in celo pri vplivu na naše vedenje in razpoloženje.
Na našo črevesno mikrobioto vplivajo različni dejavniki, od genetike, prehrane, življenjskega sloga, okoljskih dejavnikov, so poudarili govorci. Pozitivno naj bi sicer vplivala zlasti ustrezna prehrana. Klinična dietetičarka na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana in raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) Neža Lipovec je izpostavila, da je pomembno dajati prednost prehranskim vlakninam in antioksidantom, ki jih najdemo predvsem v sadju in zelenjavi. "Slovenci prehranske vlaknine sicer dokazano zaužijemo premalo," je dejala.
Negativno pa na črevesno mikrobioto vplivajo predvsem sladkorji in pa predelana, procesirana hrana, alkoholne pijače, kajenje, ne smemo pa pretiravati tudi s kofeinom, je dodala.
Govorci so se na okrogli mizi dotaknili tudi uporabe probiotikov za modeliranje črevesne mikrobiote. Kot je pojasnila vodja laboratorija Inštituta za mlekarstvo in probiotike na Biotehniški fakulteti UL Petra Mohar Lorbeg, njihov pozitiven učinek na širši populaciji sicer zelo težko dokažejo, saj da se črevesne mikrobiote med ljudmi zelo razlikujejo. "Uživanje istega probiotika zato lahko na nekoga deluje pozitivno, na drugega pa ne," je opozorila.
Evropska agencija za varnost hrane (Efsa) je izraz probiotik sicer prepovedala za uporabo na živilih, vključno s prehranskimi dodatki, če nimajo učinkov, ki bi jih Efsa potrdila kot ustrezne, je še dejala.
Govorci so spregovorili tudi o zdravljenju črevesnih bolezni s fekalno transplantacijo. Metoda se po besedah Rupnik uporablja za zdravljenje ponavljajočih se okužb z bakterijo klostridij in pri kronični vnetni črevesni bolezni, raziskovalno pa se študira možnost njene uporabe za čisto vse bolezni, pri katerih ima črevesna mikrobiota vpliv, kot na primer metabolne motnje, bolezni srca in ožilja, avtoimune bolezni in tudi nevrološke bolezni.
"V Sloveniji uradno fekalna transplantacija še ni bila narejena in ima tudi svoje pomembne etične, predvsem pa zdravstvene vidike. Ne gre namreč za tako preprosto stvar, namreč metoda se mora izvajati v zelo kontroliranih pogojih in tudi veliko stane," je dejala Rupnik.
Tudi v farmaciji se sicer poslužujejo inovativnih terapevtskih pristopov, predvsem razvoja živih bioterapevtikov, vodja skupine za probiotike in mlečnokislinske bakterije na Institutu Jožef Stefan Aleš Berlec pa se v svojem laboratoriju ukvarja z razvojem rekombinantnih probiotikov. Kot je dejal, so trenutno pri njihovem razvoju sicer še v fazi predkliničnih raziskav.
Metode modeliranja črevesne mikrobiote se po besedah vodje skupine za bioinformatiko kemijskih reakcij mikrobioma na Kemijskem inštitutu Blaža Stresa lahko uporabljajo predvsem za zdravljenje neprenosljivih bolezni, ki so, kot je dejal, velik zdravstveni problem v EU. Te so na primer sladkorna bolezen, depresija, tiki, anoreksija in številne druge. Po njegovih besedah pa moramo za zdravo črevesno mikrobioto v prvi vrsti poskrbeti sami.
