Celiakija je doživljenjska, kronična avtoimuna bolezen, ki jo pri genetsko obremenjenih osebah sproži zaužitje glutena. Pojavi se lahko v kateremkoli življenjskem obdobju in prizadene do dva odstotka populacije, kaže pa se z zelo nespecifičnimi simptomi, ki lahko izvirajo iz prizadetosti najrazličnejših organskih sistemov. Posledično ostaja izredno velik del bolnikov neodkritih, po presejalnih testih kar 80 odstotkov, ali pa jim je diagnoza postavljena z veliko zamudo, ponekod tudi do 10 let, navajajo v društvu.
Bolniki, ki jim diagnoza ni postavljena pravočasno in se posledično ne držijo stroge brezglutenske diete, se zato srečujejo s številnimi ireverzibilnimi zapleti, višjo stopnjo obolevnosti in smrtnosti, opozarjajo.
Dieta je namreč edino zdravilo, zato v društvu opozarjajo tudi na neenakost in socialno izolacijo bolnikov. V restavracijah ali menzah brezglutenske ponudbe praktično ni, zato se bolniki težje udeležujejo vseh aktivnosti, ki so vezane na prehranjevanje izven doma. Otroci imajo težave z ustrezno pripravo obrokov v vrtčevskih in šolskih kuhinjah, podobne težave so tudi v domovih za starejše. Študentje s celiakijo ne morejo koristiti subvencij oz. bonov za prehrano, saj zanje ni ustrezne ponudbe, so izpostavili.
Ob tem opozarjajo tudi na to, da so izdelki brez glutena zaradi posebnih pogojev priprave od dva do sedemkrat dražji od običajnih izdelkov, zaradi česar si jo veliko število bolnikov ne more privoščiti. Po vzoru nekaterih evropskih držav je društvo oblikovalo pobudo za pomoč bolnikom pri nakupu brezglutenske hrane.
V maju so z namenom ozaveščanja in izobraževanja po Sloveniji pripravili več delavnic, tudi kuharskih.
