Največ okužb z obema boleznima je bilo zabeleženih sredi leta 2020. Največje število primerov borelioze je bilo zabeleženo sredi junija, in sicer nekaj manj kot 500 primerov, največje število primerov klopnega encefalitisa pa je bilo 18. Po podatkih NIJZ je bilo 1365 primerov borelioze pri ženskah in 1144 pri moških, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Borrelia, ki so razširjene v Evropi, Severni Ameriki in nekaterih azijskih državah.
Najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški statistični regiji, sledita gorenjska in Primorsko-notranjska statistična regija. Največ primerov borelioze je bilo prijavljenih v občinah Ljubljana, Kranj in Radovljica. Največ okužb je bilo pri otrocih, starih od enega do štirih let. Letos je bilo doslej prijavljenih 36 primerov borelioze.
Borelioza je najpogosteje povezana z značilnimi kožnimi spremembami. Pojavi se neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredini zbledi in tvori obroč. Spremembe na koži so lahko posamezne ali številne na različnih delih telesa. V primeru borelioze se bakterije na človeka prenesejo z ugrizom okuženega klopa iz rodu Ixodes.
Klopni encefalitis pa je virusna bolezen osrednjega živčnega sistema, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa ali z uživanjem nepasteriziranega mleka. Kot pojasnjujejo na NIJZ, je v Evropi veliko naravnih žarišč te bolezni, zlasti v srednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Slovenija sodi med države z največjo pojavnostjo klopnega encefalitisa.
Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana koncentracija in celo paraliza ali smrt. Lani je NIJZ prejel 62 prijavljenih primerov klopnega encefalitisa. Prizadetih je bilo 30 žensk in 32 moških.
Najvišja stopnja obolevnosti je bila v primorsko-notranjski statistični regiji, sledili sta gorenjska in Koroška statistična regija. Najbolj prizadeta starostna skupina je bila stara med 55 in 64 let. Eden od načinov zaščite pred to boleznijo je cepljenje, ki ga NIJZ priporoča vsem prebivalcem Slovenije od enega leta starosti dalje.
Tveganje za okužbo lahko zmanjšamo tudi na druge načine, na primer z uporabo repelentov proti klopom in nošenjem svetlih oblačil, ki pokrivajo čim večji del telesa. Po vrnitvi iz narave je priporočljivo temeljito pregledati telo, in če najdemo klopa, ga je treba čim prej odstraniti.
