"Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah v razvitem svetu. Po podatkih registra raka v zadnjih letih v Sloveniji za rakom dojk v povprečju zboli 1500 žensk na leto. Za to boleznijo zbolevajo tudi moški, a občutno manj. Umrljivost je okrog 400 bolnikov na leto," je na novinarski konferenci Združenja Europa Donna Slovenija pred rožnatim oktobrom dejala strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Irena Oblak. Leta 2020 je bilo zabeleženih 2000 bolnikov z diagnozo raka dojke, z aktivno boleznijo ali ozdravljeno. Najpogosteje ljudje zbolijo med 50. in 65. letom starosti.
Za bolnika je v času bolezni ključna psihosocialna podpora. Med boleznijo bolnik potrebuje celotno mrežo podpore, tako bližnje in strokovnjake. "Rak je bolezen, ki prevzame bolnika in tudi življenja vseh, ki so z njim povezani. Ko je bolnik v stiski se zaveda pomembnosti medsebojne podpore, za katero so poleg strokovnjakov odgovorni prijatelji, družinski člani in tisti, ki so že sami šli skozi to bolezen," je pojasnila klinična psihologinja Vesna Radonjić Miholič. "Bolniki ne želijo biti opaženi v šibkem stanju, predvsem se želijo osvoboditi stigme," je dejala.
Presejalni program Dora je orodje, s katerim raka dojk odkrijemo v zgodnji obliki. To vpliva na manj intenzivno zdravljenje, manj obsežnih kirurških posegih, kar vpliva na življenje bolnice oz. bolnika. "Ko je bolezen omejena je učinkovitost onkološkega zdravljenja boljša, preživetje je boljše in omejitev neželenih učinkov," je pojasnila Oblak.
Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so za bolnike pripravili podporne programe, ki med drugim služijo opolnomočenju bolnika in njegovih svojcev. "Na brezplačni telefonski številki 080 29 00 zdravstveni strokovnjaki bolnikom nudijo splošne informacije in svetovanje ob novonastalih težavah," je navedla Oblak. Poleg klicnega centra je na voljo tudi podporna oskrba, pri čemer z anketiranjem bolnika ugotavljajo intenzivnost njegovih težav in ga usmerijo k strokovnjaku.
Izpostavila je, da med rednimi pregledi dojk nujno, da smo tudi sami pozorni na telesne spremembe. Večina sprememb je sicer nenevarnih, kljub temu pa je priporočen pregled pri zdravniku. "Osveščenost, kampanje, dela združenja Europa Donna so zelo pomembna, saj morajo bolniki paziti sami nase in prevzeti del odgovornosti," je dejala Oblak.
"Samopregledovanje bi morala vsaka ženska opraviti enkrat na mesec v času trajanja menstruacije oz. na izbrani dan v mesecu, ko menstruacije ni več. Letos s kampanjo nagovarjamo ravno to," je izpostavila predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Tanja Španić.
Na novinarski konferenci so govorke izpostavile tudi večje ozaveščanje delodajalcev o vračanju na delovno mesto po zdravljenju. Ko so bolniki ozdravljeni, jim je potrebno omogočiti ponoven vstop na delo. Oblak je navedla, da je v presejalnem programu Dora 80 odstotkov rakov odkritih v začetni fazi, ko je zdravljenje hitro in učinkovito, zato v določenih primerih invalidsko upokojevanje in daljši bolniški dopusti niso potrebni. "Proces vračanja na delo mora biti počasen, potrebna je poklicna rehabilitacija," je dodala Miholič.
V okviru letošnje kampanje so k ozaveščanju o raku dojk v lokalnem okolju spodbudili tudi občine. Odzvalo se je več kot 50 občin, v katerih bodo posadili t. i. rožnata drevesa, je dejala Španić. Rožnata barva je namreč najbolj prepoznaven simbol raka dojk.
Za prihajajoči mesec pripravljajo tudi več dogodkov, ki se bodo odvijali po celotni Sloveniji. Z njimi bodo osveščali o tej bolezni, opozarjali na pomen zdravega načina življenja, zgodnjega odkrivanja bolezni in odgovornosti do svojega zdravja, je zaključila Španić.
