Po njenih navedbah je na rdečem seznamu praprotnic in semenk 30 izumrlih rastlinskih vrst s področja Slovenije, od teh jih v Botaničnem vrtu hranijo 12, v obliki semen ali rastlin.
Na poučnem pokopališču so razstavili deset izumrlih vrst. Med njimi so belo-rožnata kličnica laniščna lepnica, strupena vrsta rumena ceduljka in vrsta trave jajčasti zajčji rep, s cvetovi, ki spominjajo na zajčji repek. Razstavljene so tudi zdravilna trajnica poljska možina, enoplodna podkvica, navadna zobačica, ki lahko služi kot prehransko dopolnilo, vrsta grma kaduljelistni brškin in cvetoča trajnica divja vetrnica. Kot najpomembnejšega so izpostavili Fleischmannov rebrinec, ki je dobil ime po vrtnarju botaničnega vrta.
"Vse te vrste so pri nas v naravi izumrle, najde pa se jih lahko po različnih vrtovih," je pojasnila Malovrh. Ob tem je izpostavila rumeno šternbergijo, ki je pogosta na domačih vrtovih, v naravi pa je od začetka 20. stoletja niso več našli.
Najpogostejši razlogi za izumrtje rastlin so po njenih navedbah krčenje naravnega habitata, nepravilna oskrba rastlinskih površin ali prepogosto nabiranje. Poudarila je, da lahko izumrtje vrst pomagamo preprečiti z zmanjšanjem izravnavanja rastlinskih površin. K temu lahko prispevamo tudi z manj pogosto košnjo in s košnjo ob primernem času.
Razstavo so postavili 18. oktobra, na ogled bo do 10. novembra. Poleg poučnega pokopališča so minuli konec tedna pripravili tudi vsakoletno izrezovanje buč.