Situacija je zaradi pomanjkanja zdravnikov že resno kritična, ukrepati je treba hitro. "Trenutno delamo v razmerah, ko je treba hkrati obravnavati štiri bolnike. Enega pred sabo, enega po telefonu, enega, ki čaka na odgovor po elektronski posti, in četrtega, ki trka ali celo razbija po vratih. Razumemo nezadovoljstvo ljudi, ne razumemo pa tega, da se ves gnev zliva na zdravnike," je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik združenja Aleksander Stepanovič.
Števila zdravnikov družinske medicine ni mogoče hitro povečati, zato je po mnenju združenja treba prilagoditi način dela, prav tako ni rešitev v tem, da se bolj obremeni tiste, ki še vztrajajo v sistemu. "To je tako, kot da bi reševalcem naročili, da na nosila z nosilnostjo 100 kilogramov naložijo osebo s 150 kilogrami. Ni varno ne za paciente niti za osebje," je opozoril.
Del rešitve vidijo v sodelavcih v zdravstvenih timih, ki bi lahko prevzeli del tega bremena. Za začetek bi povečali kader na eno diplomirano medicinsko sestro na tim. Tem sodelavcem je treba prenesti kompetence in pooblastila za samostojno in odgovorno opravljanje določenih del in nalog, kot so vodenje urejenih kroničnih bolezni. To delno sicer že poteka, dodatno pa bi prenesli še predpisovanje nekaterih medicinsko-tehničnih pripomočkov, nalogov za prevoze in odobravanje kratkotrajnih bolniških staležev.
Administrativne zadeve, ki niso neposredno povezane s strokovnimi odločitvami, pa naj prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predlagajo. Želijo si tudi poenotenja informacijskih sistemov na nivoju države.
Nujna se jim zdi ločitev nujne medicinske medicine. "Delo na dveh ali celo več deloviščih hkrati je s strokovnega in človeškega vidika nevzdržno, krati pravice bolnikom in izčrpava že tako preobremenjen družinske zdravnike, ki morajo v okoljih, kjer to še ni urjeno, ob klicu zapustiti ambulanto in na terenu reševati urgentno situacijo," je še izpostavil Stepanovič.
Podpirajo fleksibilne oblike dela, po besedah Stepanoviča pa kratkoročno ne bo šlo brez "uvoza" tujih zdravnikov, ki pa jim je treba ponuditi dobre pogoje za bivanje, ustrezno plačilo in prilagoditi zahtevano raven znanja jezika, ki je potrebna za komunikacijo z bolniki.
Predlagajo tudi štipendije za tiste študente, ki se bodo določeno število let po končani specializaciji delali na področju družinske medicine v javnem zdravstvu.