Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije dajejo poudarek pomenu dostopnosti informacij slepim in slabovidnim. Kot so zapisali, je eden od načinov dostopa do njih brajeva pisava, ki slepim odpira okno v svet leposlovja, izobraževanja, kulture, glasbe in ostalih področij življenja.
Svetovni dan Braillove pisave oz. brajice obeležujemo 4. januarja, ta dan se je namreč leta 1809 rodil njen izumitelj Louis Braille. Sam je oslepel v zgodnjem otroštvu, pisavo pa je izumil leta 1824, ko je bil star 15 let.
Brajica je sistem dvignjenih pik, ki ga lahko s prsti berejo slepi ali slabovidni. Posameznikom, ki tiska ne morejo videti, omogoča branje in pisanje ter tako predstavlja bistveno orodje za dostop do informacij in komunikacijo z drugimi. Pomembnost brajice se kaže pri izobraževanju in zaposlovanju. Brez nje bi bili slepi močno omejeni pri dostopu do pisnih gradiv in opravljanja šolskih in drugih nalog.
Poleg svoje praktične uporabe igra brajica tudi ključno vlogo v čustvenem in psihološkem počutju slepih. Omogoča jim občutek nadzora in neodvisnosti ter pomaga odpravljati izolacijo, s katero se mnogi slepi in slabovidni soočajo.
Kljub njeni pomembnosti pa je brajica pogosto spregledana in finančno podhranjena, zato obstaja nevarnost, da bi se v prihodnosti izgubila in opustila. Mnoge šole, ki na podlagi odločb inkluzivnega šolstva sprejemajo otroke z okvaro vida, ne posvečajo zadostne pozornosti poučevanju brajice, izpostavljajo v zvezi.
Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina izpostavlja pomen enakih možnosti in pogojev za kakovostno in celovito vključitev slepih in slabovidnih v življenje in njihovo okolje. Vsakomur od nas mora biti po njegovih besedah zagotovljeno, da uresniči svoje potenciale. "Učenje in izobraževanje sodita med temeljne človekove pravice in eden izmed načinov dostopa do znanja in informacij je prav brajeva pisava. Ta slepim in slabovidnim osebam odpira vrata v svet in jim omogoča samostojno življenje," so Svetinove besede povzeli pri varuhu.
Svetina se zavzema, da so slepim in slabovidnim zagotovljeni pripomočki in prilagoditve, ki jih potrebujejo za čim bolj kakovostno in samostojno življenje. "Brez prilagoditev so invalidi še bolj ranljivi, saj jih odrivamo na rob družbe," je izpostavil.