Referendumske pobude je sicer SDS v DZ vložila v zadnjih dveh mesecih. A ker bi rok za zbiranje podpisov deloma padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič v skladu z referendumsko zakonodajo za začetek zbiranja podpisov določila 1. september.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je dan pred začetkom zbiranja podpisov za STA dejala, da se bodo v stranki, glede na to, da so sami vložili referendumske pobude, aktivno vključili tako v zbiranje podpisov kot tudi morebitno samo referendumsko kampanjo. Pričakuje, da bodo zbrali 40.000 podpisov za vsak referendum, saj da ljudje to tudi pričakujejo. Tako napoveduje, da bo aktivnost stranke vseh 35 dni zbiranja podpisov "maksimalna".
V opozicijski NSi so medtem za zdaj podporo javno izrazili le referendumu o noveli zakona o RTVS, o tem, ali bodo podprli referendum o dolgotrajni oskrbi, pa se bodo v stranki pogovorili.
Po izteku tega 35-dnevnega roka ima sicer pobudnik referenduma sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Če je ta popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.
Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Na zakonodajnem referendumu volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor, pred njegovo razglasitvijo.
Kdaj bi lahko ob zadostnem številu zbranih podpisov izvedli naštete referendume, sicer še ni znano. V SDS bi si želeli, da bi jih izvedli sočasno z jesenskimi bodisi lokalnimi bodisi predsedniškimi volitvami. Klakočar Zupančičeva medtem ocenjuje, da bi bilo smiselno vse referendume izpeljati v enem dnevu, ki pa ne bi sovpadal z datumom katerih izmed volitev.
Da se referendumi izvedejo na isti dan, se je zavzel tudi premier Robert Golob, ki je sicer množično vlaganje referendumskih pobud označil za zlorabo referendumske zakonodaje z namenom zaustavljanja izvršne oziroma zakonodajne veje oblasti.