Po podatkih statistikov je bil hektar kmetijskega zemljišča v uporabi lani v povprečju pognojen z 61 kilogrami dušika, 15 kilogrami fosforjevega rastlinskega hranila in 17 kilogrami kalijevega rastlinskega hranila.
Dušikovega rastlinskega hranila je bilo okoli 29.142 ton, kar je za šest odstotkov več kot v letu 2020, fosforjevega in kalijevega pa okoli 8147 ton. V primerjavi z letom 2020 je bilo fosforjevega 12 odstotkov, kalijevega pa 18 odstotkov manj, so povzeli na statističnem uradu.
V zadnjih treh letih je mogoče zaznati trend upadanja uporabe mineralnih gnojil. Od leta 2010 naprej je bilo največ gnojil uporabljenih v letih 2014, 2015 in 2019, in sicer 136.054, 136.114 in 138.218 ton. Leta 2020 so kmetijski pridelovalci porabili 131.403 ton mineralnih gnojil, kar je bilo za 4,9 odstotka manj kot leta 2019.