Izpodbijana uredba ne opredeljuje pravic ali obveznosti zaključenega kroga oseb ob konkretnem življenjskem dogodku, zato njenih določb ni mogoče šteti za posamični upravni akt, izdan v obliki predpisa. Le tak akt pa bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, je sodišče objavilo na svoji spletni strani.
Vlada je namreč sredi aprila izdala uredbo, s katero je določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri 35,67 evra, potem ko je zavarovalnica Generali napovedala dvig mesečne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za več kot 30 odstotkov. Zatem sta tudi drugi dve zavarovalnici, Triglav in Vzajemna, napovedali možnost dviga premije.
Zavarovalnice so sicer skupaj s tožbami vložile tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče stanje začasno uredilo tako, da uredba ne bi učinkovala in bi zavarovalnica lahko prosto določala mesečno premijo in tudi odločala o morebitnem prenehanju izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Omenjena vladna uredba namreč poleg najvišje dovoljene cene mesečne premije tudi določa, da zavarovalnice zaradi navedenega ukrepa ne smejo prenehati izvajati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter odkloniti sprejema v dopolnilno zdravstveno zavarovanje in sklenitve pogodbe z novimi zavarovanci.
Kot so še navedli na upravnem sodišču, odločitve še niso pravnomočne.
Z ministrstva za zdravje pa so za STA sporočili, da se ne glede na odločitev upravnega sodišča glede tožb zavarovalnic zoper Slovenijo, ki jo zastopa vlada, osredotočajo na pripravo celovitega in javno vzdržnega zakona na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bo zagotavljal finančno stabilnost javnega zdravstva in hkrati ohranil celovito košarico zdravstvenih pravic.