Slovenija v njej po neuradnih informacijah poudarja, da je meja med državama določena z arbitražno razsodbo, ki je končna in obvezujoča. Hrvaška pa medtem v svoji izjavi zatrjuje, da je razsodba ne obvezuje.
Slovenija v svoji enostranski izjavi, ki bo dana v zapisnik današnjega zasedanja notranjih ministrov EU, navaja, da podpira hrvaški vstop v schengen, ki je v skupnem evropskem interesu.
"Republika Slovenija poudarja, da sta tako kopenska kot morska meja med državama v celoti in dokončno določeni z arbitražno razsodbo iz 29. junija 2017, ki je v skladu s 7. členom arbitražnega sporazuma iz 4. novembra 2009 končna in obvezujoča," je zapisano v slovenski izjavi, ki jo je pridobila STA.
Izjava, ki so jo potrdili tako vlada kot pristojni odbori državnega zbora, navaja še, da je Slovenija arbitražno razsodbo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.
Hrvaška stran je medtem pripravila svojo enostransko izjavo, ki se nanaša na slovensko. "Hrvaška spominja, da je po soglasni odločitvi hrvaškega parlamenta iz 29. julija 2015 izstopila iz arbitraže zaradi materialnih kršitev arbitražnega sporazuma. Hrvaška zato ponavlja svoje stališče, da je arbitražna razsodba iz leta 2017 ne obvezuje in da je ne bo uveljavila," piše v hrvaški izjavi, ki jo je pridobila STA.
Zato je treba skupno kopensko in morsko mejo med Hrvaško in Slovenijo še določiti v skladu z mednarodnim pravom, poudarja Zagreb v izjavi, ki bo prav tako priložena zapisniku zasedanja. Hrvaška ostaja odprta za nadaljevanje dvostranskega dialoga s Slovenijo, da bi našli skupno rešitev, so dodali.
Hrvaška stran je poudarila še, da je kljub tej izjavi zavezana sodelovanju s Slovenijo pri polnem izvajanju schengenskega zakonika.
Ministri držav članic EU, ki so tudi del schengenskega območja, bodo danes v Bruslju odločali o pridružitvi Hrvaške schengnu s 1. januarjem 2023. Po besedah češkega ministra za notranje zadeve Vita Rakušana, ki vodi zasedanje, je pričakovati, da bo dobila zeleno luč.
Slovenska politika je sicer vseskozi bolj ali manj na glas razmišljala o pogojevanju slovenskega soglasja vključitvi Hrvaške v schengen z uresničitvijo arbitražne razsodbe o meji. Toda tako sedanja vlada pod vodstvom Roberta Goloba kot prejšnja pod vodstvom Janeza Janše sta se nato tovrstnemu pogojevanju odrekli, ker da bo imela Slovenija s Hrvaško v schengnu več koristi.