Ob tem so člani skupščine na današnji seji izrazili tudi zaskrbljenost zaradi nedostopnosti zdravstvenih storitev.
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se je danes namreč seznanila s podatki o dostopnosti zdravstvenih storitev v prvem polletju letošnjega leta. Ti med drugim kažejo, da se je število obravnav pri družinskih zdravnikih in pediatrih v primerjavi z enakim obdobjem lani sicer povečalo, a se je spremenila struktura obravnav, petina jih je namreč opravljena na daljavo.
Ob tem ZZZS prek svojih območnih enot spremlja odzivnost ambulant na telefonske klice. V zadnjem preverjanju se jih je med takrat delujočimi ambulantami 75 odstotkov odzvalo na enega od štirih klicev ali klic vrnilo, četrtina preverjanih ambulant pa se na telefonske klice ni odzvala.
V prvih šestih mesecih so na ZZZS opravili tudi 141 območnih nadzorov, v katerih so v 117 nadzorih ugotovili nepravilnosti, med katerimi so tudi neupoštevanje ordinacijskega časa, neprisotnost tima in napačno obračunane storitve.
Člane skupščine predstavljeni podatki skrbijo, je bilo razbrati iz razprave. Kot so poudarili, se morajo zavarovanim osebam zagotavljati pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Med drugim so pozvali k iskanju vzrokov za slab odziv javnih zdravstvenih zavodov na razpise za dodatne programe, ostri so bili tudi do podatka o vedno večjem deležu telefonskih obravnav. Po mnenju nekaterih članov skupščine bi kakovosti posvetov na daljavo morali nameniti bistveno več pozornosti ter ugotoviti, kako to vpliva na obremenjenost zdravnikov.
Skupščina je zato danes sprejela več sklepov za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, med drugim pristojne poziva, naj natančno preverijo in uskladijo podatke o dejanskih čakalnih dobah. Prav tako so predstavnikom ZZZS v svetih javnih zavodov naložili, naj na sejah poizvedo, kakšne so v zavodih aktivnosti za večjo izvedbo programov, sedaj ko so po julija sprejetem interventnem zakonu v zdravstvu plačani po realizaciji.
Pomemben del današnje seje je bila tudi razprava o napredovanju dela pri projektu dolgotrajne oskrbe. Na ZZZS namreč že dlje časa opozarjajo na številna odprta vprašanja, ki jih prinaša zakon. Ob tem so računali, da bo zamik uporabe določb zakona, ki bi jih prinesla julija sprejeta novela, dal nekaj prostora in časa za iskanje ustreznih rešitev, a jih sedaj skrbi morebitna referendumska zavrnitev novele, s tam pa zavarovanim osebam zaradi pomanjkljivih določb in neizpolnjenih pogojev ne bi mogli zagotoviti novih pravic do dolgotrajne oskrbe.
Skupščina ZZZS zato od vlade ter pristojnih ministrstev za zdravje in delo zahteva, da nemudoma naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se uveljavi novela in začetek izvajanja zakona odloži. Prav tako od ministrstev zahteva, da nemudoma odgovorita na vprašanja, ki jih je ZZZS zastavil v zvezi z dolgotrajno oskrbo.
Vodstvo ZZZS je namreč opozorilo na zastalo komunikacijo med ministrstvom za zdravje in zavodom, pa tudi sicer je bilo danes slišati več kritik na račun ministrstva in ministra Danijela Bešiča Loredana. Predsednik skupščine Drago Delalut je bil med drugim kritičen, da ministrstvo na današnjo sejo ni poslalo niti državnega sekretarja. "Skrbi me tudi, da je na ministrstvu premalo vedenja in znanja o zdravstvenem sistemu, pristojnostih in pooblastilih deležnikov v zdravstvenem sistemu ter da se z lahkoto išče krivda na strani ZZZS," pa je vtis po srečanju na ministrstvu strnila generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Po njenih besedah sogovornika na ministrstvu trenutno žal nimajo.
Na seji se je skupščina seznanila tudi s poročilom upravnega odbora ZZZS, ki ga zelo skrbi finančno poslovanje zavoda. Po besedah direktorice področja za finance in računovodstvo Daniele Dimić se primanjkljaj namreč povečuje, dodatna sredstva pa niso zagotovljena.
"Stanje je katastrofalno. Brez trajne proračunske varovalke je ogroženo delovanje ZZZS in s tem zdravstvenega sistema v celoti," je ob tem opozorila predsednica upravnega odbora Irena Ilešič Čujovič. Skupščina je zato generalni direktorici naložila, da v zvezi s projekcijami finančnega poslovanja 2022-2024 opravi razgovor z ministrom za zdravje.