Volivci bodo namreč 27. novembra na referendumu na zahtevo SDS glasovali o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi uveljavitev trenutnega zakona zamaknila za eno leto, v tem času pa bi pripravili ustreznejše rešitve.
A kot je danes izpostavil namestnik predsednika skupščine Jakob Počivavšek, bo Državna volilna komisija (DVK) uradni rezultat referenduma razglasila šele po novem letu, glede na rokovnik bo to 24. januarja. To pomeni, da bo treba ne glede na izid referenduma obstoječi zakon o dolgotrajni oskrbo z novim letom začeti tudi izvajati.
Kot je dejala Tatjana Kolenc iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), bo uveljavitev rezultatov referenduma veliko pravno vprašanje in primer, ki se prvič pojavlja v zgodovini Slovenije. "Ugotavljamo, da zakon lahko tehnično izvajamo, a to ni dobro za zavarovane osebe. Še vedno upamo, da se bo našla rešitev. Najbolj črn scenarij je izdaja negativnih odločb," je navedla. Z vprašanji, kaj to pomeni za obstoječe pravice, so se na ZZZS obrnili na pristojni ministrstvi za zdravje in delo, a odgovora kljub večkratnim pozivom še niso dobili.
Na ZZZS med ključnimi težavami v obstoječem zakonu namreč prepoznavajo predvsem v pogoju za priznavanje pravic do dolgotrajne oskrbe. Prvi od pogojev je, da je oseba v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo vključena vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih. S 1. januarjem 2023, ko bi se začele uporabljati prve določbe glede pravic do dolgotrajne oskrbe po trenutnem zakonu, do teh pravic ne bi bil upravičen nihče, saj bi ta pogoj izpolnili šele 18. januarja 2024.
"Tudi če bi to odpravili, je tu vprašanje obstoja izvajalcev za dolgotrajno oskrbo. Zakon trenutno predvideva, da mora ministrstvo izdati dovoljenja do konca marca, nato pa imajo izvajalci še tri mesece časa, da se vpišejo v register. Tudi če imamo možnosti, da podelimo pravico do dolgotrajne oskrbe, kje jo bodo osebe izkoristile?" se je vprašala.
Zakon predvideva tudi izključevanje obstoječih pravic, ki so primerljive s pravicami po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Na ZZZS so kot taki zaznali dodatek za pomoč in postrežbo ter osebno asistenco. "Dodatek za pomoč in postrežbo prejema okoli 90 odstotkov oseb, ki to pravico koristijo v instituciji. Po zakonu o dolgotrajni oskrbi bi to pomenilo, da če imaš eno, ne moreš imeti drugega," je pojasnila.
Na ZZZS so ob tem kritični do zadnjih potez ministrstev. Kolenc je v predstavitvi aktivnosti zadnjih tednov izpostavila, da bi po eni od različic osnutka novega zakona ministrstvo za delo prispevalo vsebine s področja osebne asistence, družinskega pomočnika in mladoletnih z motnjami v razvoju. S tem se je nakazala možnost, da ZZZS ne bi izvajala vseh nalog, kot jih opredeljuje veljavni zakon. Nato so jim na naslednjem sestanku predstavili predlog, po katerem ZZZS ne bi bil več v vlogi vstopne točke in ne bi odločal o upravičenosti do pravic dolgotrajne oskrbe, kmalu pa se je zgodil "ponovni zasuk stališč" glede vloge ZZZS.
V tem tednu pa so, tako kot socialni partnerji in koalicijske poslanske skupine, prejeli osnutek novega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga na ZZZS še pregledujejo. A po prvem pregledu po besedah Kolenčeve ne ureja bistvenih težav in pravnih praznin, na katere ZZZS opozarja zadnje leto. Sprva je ministrstvo pozvalo k pripravi stališč do petka, danes pa so deležnike povabili na uskladitvene sestanke v prihodnjem tednu, "da bi še pred posredovanjem mnenj izmenjali stališča, dvome, bojazni," je dejala Kolenc. Predstavniki ZZZS se bodo sestanka udeležili torek.
Tudi člani skupščine ZZZS so danes izrazili razočaranje nad iskanjem rešitev. Predstavnik zavarovancev Bojan Žvikart bi si želel, da skupščini stvari pojasni minister Danijel Bešič Loredan, ki se sicer ne odziva na njihova vabila. Predstavnica zavarovancev Irena Ilešič Čujovič obžaluje, da se o nečem tako pomembnem "politika pogovarja tako mimogrede in tako površno". Pozvala je k sistematičnim rešitvam s sistemskim financiranjem. Podobno meni tudi predstavnica zavarovancev Martina Vuk, ki poziva k oblikovanju delovnega telesa z vsemi deležniki, ki se bo redno sestajalo in pripravljajo rešitve za zakon, sicer "ne bo nikoli imel ustrezne legitimitete, da bi lahko zaživel".
Na današnjem nadaljevanju novembrske seje skupščine, ki so jo morali prekiniti zaradi nesklepčnosti, so razpravljali tudi o problematiki dostopnosti do ambulant družinske medicine. Zavarovane osebe brez izbranega osebnega zdravnika namreč težko najdejo družinskega zdravnika, ki bi še opredeljeval nove paciente. Težavo predstavljajo tudi številne odpovedi zdravnikov, v zadnjem obdobju jih je več zapustilo ljubljanski zdravstveni dom. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je povedala, da so se minuli teden na to temo sestali z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki je bil po njenih besedah sprva zadržan, saj da "si ne bo dovolil posegov v kadrovanje", a da je "na koncu verjetno tudi razumel, da smo pripravljeni pomagati". Ugotavljala je, da je največji problem zagotoviti kadre, a na ZZZS menijo, da "se z bolj domiselno organizacijo dela da še marsikaj rešiti".
Predstavnika delodajalcev Marko Lotrič in Branko Meh sta ob tem izpostavila, da težave pri zagotovitvi družinskega zdravnika ni samo težava Ljubljane, ampak cele države. "Ustava jasno govori, da je treba državljanom zagotoviti zdravstveno varstvo. (...) Če tega ni, je v državi nekaj zelo narobe," je dejal Meh. Žvikart meni, da bi se bilo treba ponovno pogovoriti o glavarinskem količniku, pri katerem lahko odklanjajo nove paciente. Po njegovih besedah je ponekod v tujini urejeno tako, da se po odhodu zdravnika ostalim dvigne količnik, da se lahko ljudje vpišejo k njim. Predstavnici upokojencev Nevenki Lekše se zdi nedopustno, da zavarovanci poravnamo svoje obveznosti, ne moremo pa priti do zdravstvenih storitev.