Avtorji poudarjajo, da je stanovanje osnovna bivanjska enota in ne tržno blago. V Sloveniji pa stanovanja vse bolj postajajo investicija, kar poglablja stanovanjsko krizo. Kratkoročno oddajanje, ki pogosto pomeni turistično izrabo sicer stanovanjskih nepremičnin, ima pri tem po njihovem mnenju ključno vlogo.
V predlogu zakonodaje pogrešajo enotno časovno omejitev oddajanja, ki bi po njihovem morala znašati 60 dni letno, z možnostjo občinskih prilagoditev do največ 90 dni. Poleg tega predlagajo, da bi dejavnost lahko opravljale le fizične osebe, ali pa bi zakon določal največje dovoljeno število stanovanj na enega oddajatelja.
Opozarjajo tudi, da zdajšnja ureditev soglasij etažnih lastnikov ni dovolj jasna in ne ščiti pravice do mirnega bivanja. Prepričani so, da interesi lastnikov, ki z oddajanjem ustvarjajo dobiček, ne smejo prevladati nad potrebami širše skupnosti po dostopnih domovih.
Po mnenju Pravne mreže je ureditev kratkoročne oddaje zgolj prvi korak, ki ga mora država nadgraditi s širšimi in celostnimi ukrepi za reševanje stanovanjske krize. Opozarjajo še na škodljivo predstavo, da je vsako poseganje v lastninsko pravico neustavno, kar po besedah pravnice Barbare Rajgelj nikakor ne drži.