Pahor bi to nalogo lahko opravljal do junija 2023, ko bo v ZN potekalo glasovanje o slovenski kandidaturi. A kot poroča N1, je "iz krogov blizu predsednika vlade Roberta Goloba slišati, da zaenkrat sprejem takšnega sklepa na vladi ni v načrtu in da je za takšna vprašanja prezgodaj".
Poleg tega po besedah Fajon tudi ministrstvo za zunanje zadeve še "ni sklenilo nobenega dogovora glede angažmaja predsednika republike" oziroma o tem sploh še niso formalno govorili.
Od virov blizu Pahorja so novinarji N1 izvedeli, da njegove morebitne aktivnosti v zvezi s kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN ne bi mogle biti uradna zadolžitev. Bi pa lahko to sodelovanje uredili na podoben način, kot je bilo urejeno imenovanje nekdanjega predsednika republike Milana Kučana na položaj posebnega odposlanca za Bosno in Hercegovino leta 2010.
Pahor bo sicer na položaju predsednika še tri tedne. 23. decembra bo posle predal novoizvoljeni predsednici Nataši Pirc Musar, ki bo v državnem zboru prisegla dan prej. Dolgoletni politik, ki je zasedal vse najpomembnejše funkcije v državi, se bo nato preselil v pisarno nekdanjega predsednika republike, ki mu pripada eno leto po izteku mandata.