Kot so v poročilu o kakovosti zraka v Sloveniji v lanskem letu zapisali v Agenciji RS za okolje (Arso), ravni delcev PM 10 na nobenem merilnem mestu niso presegle dovoljenih 35 preseganj dnevne mejne vrednosti, postavljene pri 50 mikrogramih na kubični meter. Tudi letna mejna vrednost za te delce, ki znaša 40 mikrogramov na kubični meter, ni bila zabeležena nikoder.
"Kljub temu, da so bile ravni delcev PM 10 nižje od predpisanih, pa občasno, predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah, še vedno izmerimo visoke ravni delcev. Večina preseganj v letu 2023 je bila zabeležena v februarju in decembru, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM 10," so pojasnili v Arsu.
Merili so tudi onesnaženost zraka z delci PM 2,5. Tudi s temi delci letna mejna vrednost, postavljena pri 20 mikrogramih na kubični meter, lani ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišjo povprečno letno vrednost PM 2,5 so izmerili na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti ob Cankarjevi cesti, znašala pa je 19 mikrogramov na kubični meter. Kazalnik povprečne izpostavljenosti za delce PM 2,5 za državo je lani znašal 14 mikrogramov na kubični meter.
Tudi ravni benzo(a)pirena so bile na vseh merilnih mestih podobne kot v prejšnjih letih. Povprečne letne vrednosti se na urbanih merilnih mestih gibljejo okoli ciljne vrednosti en nanogram na kubični meter. Najvišje ravni so bile izmerjene v kurilni sezoni.
Nižje od predpisane mejne oz. ciljne vrednosti so bile medtem lani po navedbah Arsa povprečne letne ravni arzena, niklja, kadmija in svinca v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Celju, Žerjavu in na Iskrbi. Letne ravni ozona so bile v letu 2023 na večini merilnih mest približno na isti ravni kot v letu 2022.
Se pa posamezna leta med seboj razlikujejo v preseganju urnih in osemurnih vrednosti, ki so primerne za oceno vpliva na zdravje in vrednosti AOT40, ki določa oceno vpliva na vegetacijo. Opozorilna urna vrednost 180 mikrogramov na kubični meter je bila lani presežena na merilnih mestih na Primorskem, v Kopru 16-krat, Novi Gorici Grčni štirikrat ter na Otlici 11-krat, na merilnem mestu Zadobrova pa petkrat. Večina preseganj je bila zabeležena ob prvem vročinskem valu konec junija 2023.
Alarmna vrednost za ozon tudi v letu 2023 ni bila presežena, je pa bila na vseh merilnih mestih presežena dolgoročna ciljna vrednost. Ciljna vrednost za varovanje zdravja, ki je določena kot povprečje treh let in je lahko presežena manj kot 25-krat, je bila v državni mreži za spremljanje kakovosti zraka presežena v Kopru, Novi Gorici, Grčni, na Otlici, Krvavcu in v Ljubljani.
Mejne in kritične vrednosti za dušikov dioksid (NO2) oz. dušikove okside (NOx) lani niso bile presežne na nobenem merilnem mestu. Najvišja letna raven NO2 je bila zabeležena na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu Ljubljana Center (38 mikrogramov na kubični meter), so navedli v Arsu.
Urne, dnevne in letne ravni žveplovega dioksida (SO2) so na vseh merilnih mestih v Sloveniji že več let pod mejnimi vrednostmi za varovanje zdravja in kritičnimi vrednostmi za varovanje rastlin.
Celoletne meritve ogljikovega monoksida (CO) so v agenciji izvajali le na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad, z meritvami pa so potrdili, da so vrednosti zelo nizke. Tudi v zvezi z meritvami benzena so poudarili, da so povprečne ravni na vseh merilnih mestih približno enake in tako kot že vsa leta poprej pod mejno vrednostjo.
Povprečna letna koncentracija živega srebra (Hg) v zraku je lani v Sloveniji znašala 1,2 nanograma na kubični meter in se glede na leto prej ni spremenila. To Slovenijo uvršča med s Hg manj onesnažena področja v Evropi.
Povprečna letna pH vrednost padavin se je na merilnih mestih v Sloveniji medtem gibala med 5,40 in 5,82. Daleč najvišjo povprečno letno vrednost pH, torej najmanjšo kislost, so v Arsu zabeležili na merilnem mestu Rateče. S tem je bila tam že tretje leto zapored presežena meja kislosti, ki znaša 5,6. So bile pa padavine v Sloveniji med najmanj kislimi v Evropi, še piše v poročilu.