Takšne gneče na internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana ne pomnijo, so pojasnili za STA. V sredo dopoldne je na obravnavo denimo čakalo še 20 bolnikov, ki so na obravnavo prišli tekom noči.
Poudarjajo, da je internistična prva pomoč le del ljubljanske urgence, kjer obravnavajo najtežje bolnike - preteklo nedeljo je bilo takih kar 300. Vsak dan v zadnjem času sicer obravnavajo okoli 100 bolnikov, največ ponoči in zaradi zdravstvenih težav zaradi gripe, respiratornega sincicijskega virusa (RSV) ali covida-19, ki so dodatno poslabšali stanje kroničnih bolnikov, v največ primerih pljučnih in srčnih.
"Čeprav mnogi izmed njih potrebujejo hospitalizacijo, je težava tudi to, kam jih namestiti, saj ne morejo na navadne oddelke," poudarjajo. Na infekcijski kliniki UKC so zato odprli dodatne kapacitete, ki so se takoj zapolnile.
Stanje je trenutno slabše kot 17. novembra, ko so aktivirali zeleni alarm načrta za množične nesreče. Tokrat načrta niso aktivirali, so se pa že novembra dogovorili za ukrepe, ki jih vključujejo po potrebi.
Povečane obremenitve beležijo tudi v splošni nujni medicinski pomoči (SNMP) Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana, ki deluje v prostorih urgence UKC. Od prejšnjega petka do nedelje so denimo samo v ambulanti SNMP brez vštetih terenskih posredovanj obravnavali 825 bolnikov, kar je 55 odstotkov več kot v enakem obdobju pred letom dni, ko so obravnavali 532 bolnikov.
Od 20. do 26. decembra pa so obravnavali 1242 bolnikov, kar je 45 odstotkov več kot predhodno leto.
"Ocenjujemo, da je večji pritisk na urgentno službo tudi zaradi vse večjega števila oseb, ki nima svojega osebnega zdravnika," so navedli za STA. Kot so pojasnili, so družinski zdravniki izredno obremenjeni, saj jih je premalo, zato bolniki raje pridejo na urgenco tudi za nenujne zadeve.
"Ravno ti nenujni bolniki, ki jih je od 75 do 80 odstotkov, so problem, ki hromi celo urgenco," opozarjajo. Tako število nenujnih bolnikov na urgenci pomeni veliko varnostno tveganje za nujne bolnike, ki ga skušajo zmanjšati z ustrezno triažo. Ker zato nenujni bolniki na pregled čakajo več ur, prihaja do vedno pogostejših izpadov, izsiljevanja, tudi groženj s streljanjem, so še pojasnili.
Infektologinja Bojana Beović je v izjavi za medije opozorila, da je za letošnjo sezono značilen zgodnji in hud porast obolenj, podobnih gripi. Močnejša kot prejšnja leta je tudi sezona okužb z RSV, ki še traja, ne smemo pozabiti niti na bolnike s covidom-19.
V Sloveniji je poleg tega veliko starejših s sorazmerno slabo socialno podporo. Postelj v domovih za starejše ni dovolj, marsikdo, ki je v bolnišnici, pa se ne more vrniti v domače okolje. Vse to upočasnjuje odtok težko bolnih z urgence na oddelke, je pojasnila.
Sezone gripe vsaj v UKC Ljubljana po njenih navedbah poznajo že iz preteklih let, ko so se morali dodatno organizirati in odpreti oddelke na drugih lokacijah. Tudi zdaj se bo treba ustrezno odzvati, poleg tega pa razmišljati, kako bi zdravstvo naredili bolj odporno na taka nihanja, je pozvala.
Ob vprašanju, kdaj naj se bolniki le odpravijo na urgenco in naj ne ostajajo doma, je izpostavila bolnike z visoko vročino, ki vztraja in je ni mogoče zmanjšati z zdravili, dostopnimi v lekarnah. Nadalje so v tej skupini bolniki s poslabšanjem kronične bolezni, denimo kronične pljučne bolezni s težkim dihanjem in pomanjkanjem zraka in srčnih obolenj s težavami z dihanjem in morda z bolečino v prsnem košu. Mlajši človek z visoko vročino in bolečinami denimo v mišicah, ki nima kronične bolezni, si lahko medtem sam pomaga z zdravili proti vročini in proti bolečinam v mišicah, tako da odhod na urgenco ni potreben.
V primeru obolenj, podobnih gripi, gremo lahko znova na delo, če vročine ni več in se klinično počutimo dobro, takrat pa navadno tudi nismo več kužni. Če pa kljub temu menimo, da smo kužni, na delovnem mestu uporabimo masko, je svetovala.
Porast obolenj, podobnih gripi, bi lahko po njenem mnenju umirili s cepljenjem proti gripi. To sicer ne prepreči okužb, prepreči pa hude poteke bolezni in potrebo po hospitalizaciji, je poudarila.
Ljubljanski župan Zoran Janković in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan sta sicer sredi novembra podpisala dogovor o načinu zagotavljanja zdravstvenega varstva na primarni ravni na območju ljubljanske občine.
Podpisani dogovor med drugim predvideva, da obe strani podpišeta sporazum o prenosu izvajanja nujne medicinske pomoči z ZD Ljubljana na UKC Ljubljana oz. bosta nujno medicinsko pomoč ustanovi izvajali skupaj. Dogovor določa, da morata ustanovi sporazum o medsebojnem sodelovanju skleniti do konca leta.
V UKC so pojasnili, da so dogovor že podpisali in ga v podpis posredovali ZD Ljubljana. V skladu s sporazumom bo ZD Ljubljana v okviru SNMP z novim letom ponovno izvajal razširjeno obravnavo bolnikov v okviru programa enote za bolezni urgentnega centra, so pojasnili. V ZD Ljubljana so za STA potrdili, da so sporazum o medsebojnem sodelovanju že podpisali.