Poleg štirih plenarnih predavanj, ki se bodo med drugim dotaknila vprašanj komuniciranja znanosti in demokracije, učinkovitega komuniciranja znanosti s primeri iz Velike Britanije in Zahodnega Balkana, vloge centrov znanosti in muzejev ter poučevanja komuniciranja znanosti, se bo v dveh dneh zvrstilo več referatov, zanimivih za vse tiste, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s tem področjem.
Rektor univerze Gregor Majdič je zelo zadovoljen, da so potrebo po bolj učinkovitem komuniciranju znanosti prepoznali tudi slovenske raziskovalke in raziskovalci, ki so teden dni pred konferenco zapolnili praktično vsa prosta mesta.
"Izjemno pomembno je, da znanstvenike in znanstvenice opremimo z znanjem, ki jim bo pomagalo, da bodo znali svoje dosežke in znanje nasploh približati širši javnosti. To je vitalnega pomena zlasti v času, ko se soočamo z neverjetnimi izzivi, podnebnimi spremembami, epidemijo covida-19 idr., zaupanje znanstvenim ustanovam in sploh znanosti v javnosti pa upada," je poudaril.
Kot je dodal, se je ljubljanska univerza v strategiji 2022-2027 zavezala, da bo nudila raziskovalcem v znanosti in umetnosti podporo pri komuniciranju rezultatov njihovega dela.
Komuniciranje znanosti je v zadnjih desetih letih v Sloveniji v razmahu v številnih oblikah in kontekstih, vključuje pa zelo raznolike akterje in akterke. "Imamo izvrstne komunikatorje znanosti, tako na univerzi kot zunaj nje, izjemne znanstvene novinarke in novinarje, festivale, dogodke, posamezne televizijske in radijske oddaje, podkaste, bloge in druge iniciative," so besede vodje organizacijskega odbora Dejana Jontesa navedli v sporočilu za javnost.
Kljub temu pa do zdaj po Jontesovih navedbah še ni prišlo do ustrezne institucionalne umeščenosti tega področja v akademsko polje, saj na nobeni javni univerzi še ni dodiplomskih ali podiplomskih programov, predmetov ali habilitacij s tega področja. "Ta konferenca je majhen korak na dolgi poti do tega cilja," je dodal.