Ker delovna skupina utemeljuje ukrep s pomanjkanjem razpoložljivih zdravnikov, so v Levici na ministrstvo za zdravje naslovili vprašanje, koliko zdravnikov s koncesijo ne izpolnjuje zakonske dolžnosti opravljanja nujne medicinske pomoči.
Kot so zapisali v stranki, so koncesionarji namreč v skladu z zakonom o zdravniški službi obvezani opravljati nujno medicinsko pomoč, za to pa so plačani enako kot zdravniki iz javnih zdravstvenih ustanov. A, kot so izpostavili v Levici, tudi izjave ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana kažejo, da zdravniki koncesionarji večinoma ne sodelujejo pri NMP.
"Če so koncesionarji res del javne mreže, kot se vztrajno poudarja, potem nas zanima, zakaj ne sodelujejo pri izvajanju nujne medicinske pomoči in o kakšnem izpadu je govora," jih zanima v Levici.
Po oceni Levice tudi koncentriranje obremenitev na 32 urgentnih centrov, ob čemer so urgence že zdaj polno obremenjene, vodi v slabšo obravnavo. "Odzivni čas bi se lahko podaljšal, še posebej v pogojih razgibane geografije ali slabe cestne infrastrukture, zaradi česar bi bili pacienti lahko življenjsko ogroženi," menijo.
Sprašujejo se, ali je ukrep res smiseln, "še posebej zato, ker število zaposlenih zdravnikov družinske in urgentne medicine iz leta v leto narašča".
V Levici se bojijo, da bo krčenje obsega nujne medicinske pomoči slovensko zdravstvo pripeljalo v položaj, "v katerem bodo občine in država še bolj odvisne od vključevanja zasebnih interesov v sistem, saj bo treba nastale luknje v pokritosti sproti krpati". "Zaradi pomanjkanja investicij v javne zavode bodo zraven pristopili zasebniki s koncesijo ter nadalje izčrpavali zdravstveno blagajno," so navedli.
V Levici ministrstvo zato pozivajo, naj premisli, "ali je nadaljnji pretok javnega denarja v zasebne žepe edini način, da pacienti pridejo do zdravstvene oskrbe". Prav tako ga pozivajo, naj najprej zagotovi izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti, ki jih imajo zdravniki s koncesijo do javnega zdravstvenega sistema.
Po predlogu reorganizacije mreže NMP, za katerega na ministrstvu poudarjajo, da je še v fazi usklajevanja, bi bile v vseh zdravstvenih domovih od 7. do 20. ure ob delavnikih organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči in čez vikende torej ukinjene.