Evtanazija pomeni, da nekdo na izrecno željo druge osebe aktivno povzroči njeno smrt, najpogosteje z vbrizganjem smrtonosne učinkovine. Pri pomoči pri samousmrtitvi pa je odločitev in dejanje v celoti v rokah pacienta. Zdravnik ali drugo usposobljeno osebje osebi na njeno zahtevo omogoči dostop do sredstva, s katerim sama konča svoje življenje. To lahko pomeni predpisovanje ali pripravo smrtonosne učinkovine, vendar pacient sam odloči o njenem zaužitju ali uporabi.
Bistvena razlika med obema oblikama je torej v tem, kdo izvede dejanje, ki povzroči smrt. Pri evtanaziji to stori zdravnik, pri pomoči pri samousmrtitvi pa pacient sam. Zakon, o katerem bodo odločali volivci, predvideva izključno drugo možnost.
