Pri tem izbiro pogosto spremljajo dvomi, ali se bodo odločili prav. Pedagoga učencem svetujeta, naj si izberejo šolo, ki jo bodo zmogli in se v njej počutijo dobro, študentom pa, naj bodo pozorni na kakovost izobrazbe.
V svetovalni službi Gimnazije Bežigrad po besedah Marije Dominko Gabor učencem pri vpisu vedno svetujejo, naj dajo prijavo za vpis na tisto šolo, kamor si najbolj želijo, saj lahko svojo prijavo še vedno prenesejo na drugo šolo, če v času prenosa prijav ugotovijo, da v primeru omejitve ne bodo imeli dovolj točk.
Učenci se po njenih izkušnjah za izbrano šolo odločajo na podlagi različnih stvari, naj si bo to bližina šole ali zato, ker so hodili na to šolo že njihovi bratje, sestre, starši, sorodniki ali pa gredo tja njihovi prijatelji. A slednje po njenem mnenju ne bi smel bit odločilni faktor pri odločitvi. "V tem obdobju so prijateljstva pomemben dejavnik. Če so prijateljstva trdna, bodo ostali še naprej prijatelji in ni važno, ali bodo šli na isto ali drugo šolo. Na novi šoli, v novem razredu se bodo stkala nova prijateljstva," je navedla za STA.
Zaveda se, da se je mladim včasih težko odločiti, zato jim v vsakem primeru priporoča, naj gredo na informativne dneve in to na več šol: "Naj si ogledajo posamezno šolo od znotraj, da začutijo njen utrip in dobijo občutek, ali bi želeli biti del nje ali ne. Naj povprašajo prisotne dijake o vsem, kar jih zanima, da dobijo čim več informacij o tem, kaj šola ponuja, kako poteka pouk in katere izven šolske dejavnosti izvajajo na šoli. Vsaka šola, ki nudi posameznemu otroku vse pogoje, da bo lahko razvijal svoje sposobnosti, če bo le sam tako želel, je prava izbira."
Pri izbiri srednje šole je treba po njenih navedbah tudi vedno upoštevati, kaj otrok zmore in kaj si želi. "Če se nekdo vpiše na neko šolo samo zato, ker je ta ugledna in daje dobre pogoje za vpis naprej, potem pa ne zmore uresničiti svojih pričakovanj in pričakovanj staršev, je vprašanje, kako dobro se bo na tej šoli počutil. V tem primeru je vredno razmisliti o šoli, ki jo bo zmogel brez težav," je poudarila.
"Če je nekomu jasno, kaj bi študiral, naj to tudi izbere"
Podobno kot učence, ki se odločajo za srednjo šolo, pomembna odločitev v prihodnjih mesecih čaka tudi tiste dijake zaključnih letnikov srednjih šol, ki so se odločili, da bodo odšli na fakulteto. Marjan Šimenc s Pedagoškega inštituta je ob pogostih dilemah, kam se vpisati, za STA izpostavil, da so dijaki eno pomembno odločitev že sprejeli, to je, da bodo študirali. Ta odločitev je bila težka, ne da bi dijaki to opazili, tako da jih zdaj po njegovem mnenju čaka "pravzaprav lažja odločitev".
A tudi ta "lažja odločitev" je lahko težka, saj zahteva odgovor na vprašanje, "kdo sem, to pa je težko vprašanje". "Ne samo zato, ker je težko ugotoviti, kdo smo, temveč zato, ker na to vprašanje ni dokončnega odgovora oziroma bolje: naš odgovor na to vprašanje bo sam prispeval k temu, kaj bomo postali," je pojasnil.
Če je bodočemu študentu zelo jasno, kaj bi rad študiral, je po navedbah Šimenca najbolje, da to tudi izbere. "Težava pa je v tem, da se je pogosto težko odločiti, kaj bi radi, zlasti še, če se moramo odločati o tem, kakšne bodo naše želje čez nekaj let. Težko je biti prepričan, da se ne bomo skozi življenje spreminjali in se bodo spreminjale tudi naše želje in interesi. Tako da izbira študija neizogibno vključuje nekaj tveganja, ki pa je lepo tveganje," je dodal.
Na vprašanje, ali je pomembno, da bodoči študentje pri izbiri študija gledajo, kakšne bodo njihove zaposlitvene možnosti, pa je odgovoril: "Danes se zdi, da je najti službo za marsikaterega mladega zelo pomembno. In če je tako, je pri izbiri študija smiselno upoštevati tudi zaposlitvene možnosti, popolno ignoriranje tega pa si pravzaprav lahko privošči samo peščica."
A četudi bi dijak izbral napačno smer študija, to po njegovem mnenju zanj še ne bo usodno: "Če se v študiju ne najdemo, lahko svojo odločitev spremenimo in se naslednje leto vpišemo na smer, ki nam bo bolj blizu." Sicer pa je po njegovem mnenju bolj kot smer študija pomembna kakovostna izobrazba. "Ta nam odpira obzorja, omogoča razumeti svet, ljudi okrog sebe in nas in nam tudi omogoča, da zamenjamo študij ali pa da študij nadaljujemo na drugi smeri," je dodal Šimenc.