Ljubljanski UKC je po njegovih navedbah ogromen, kompleksen sistem, ki je hkrati tudi krhek. Izpostavil je pomen kontinuitete vodenja in spomnil, da so se v zadnjih sedmih letih direktorji menjavali na približno leto in pol, kar onemogoča kakršno koli dolgoročno načrtovanje in izvajanje zastavljenih ciljev.
Spomnil je, da je vodenje največje slovenske bolnišnice sprva začel kot v. d., takratna vlada pa je potrebovala skoraj 10 mesecev, da je potrdila njegov polni mandat. "Prejšnja vlada se je obotavljala, ker nisem bil 'naš' in iz istih razlogov me očitno odstavlja minister naslednje, nasprotne vlade. Ker nisem politik, se s tem ne ukvarjam preveč, je pa paradoksalno," je izpostavil.
Ob vsem tem pa so v letu in pol uspeli konkretno dvigniti raven pokritosti nabav z javnimi naročili, je poudaril.
V dopisu je odgovoril tudi na posamezne očitke ministrstva za zdravje. To UKC med drugim v letošnjem letu očita slab poslovni rezultat z visoko izgubo, ki da bi bila še višja, če bolnišnica ne bi prejela za skoraj 24 milijonov evrov pomoči iz naslova nerealiziranega programa. A kot pojasnjuje Golobič, je ta znesek UKC prejel za leto 2021, kar je tudi računovodsko zabeleženo v poslovnem rezultatu za lani.
Pogodba z ZZZS v letošnjem letu ni realizirana zgolj v višini okoli 9,6 milijona evrov, in ne 19 milijonov, kot vodstvu UKC očita ministrstvo. Skupni prihodki za planom tako zaostajajo v višini 1,3 milijona evrov, pojasnjuje Golobič.
Glede zamujenega očitka obnove glavne stavbe UKC, zaradi česar je ogroženo evropsko sofinanciranje obnove, navaja, da se ministrstvo od nastopa nove vlade ni odzivalo na njihova številna zaprosila za sestanek, na katerem bi uskladili nadaljevanje projekta. Ministrstvo po njegovih besedah šest tednov ni zagotovilo predstavnika na tedenskih koordinacijah, na katerih bi lahko podalo odgovore na odprta vprašanja, ki so v pristojnosti naročnika. Spomnil je, da ima vlogo investitorja ministrstvo, UKC pa je zgolj uporabnik.
Glede očitkov, da so v UKC izvedli zelo malo storitev iz naslova nacionalnega programa za skrajševanja čakalnih dob, Golobič odgovarja, da so obravnavali prav vse paciente, ki so jim jih poslali klicni centri NIJZ. Čakalne dobe, kot pravi, so se podaljšale v celotnem sistemu, je pa UKC uspel opraviti 55.000 prvih pregledov več, kot so načrtovali.
"Kljub temu se število tistih, ki čakajo na prvi pregled, povečuje, kar nakazuje na to, da razlogi ne ležijo na strani UKC, temveč so sistemski. Očitno je, da je dotok pacientov s strani primarnega sektorja izrazito povečan, kar je verjetno posledica bistveno slabše dostopnosti primarnih storitev v času epidemije," je ocenil.
Strinja se sicer, da število nadur narašča, a ne drži, da so okoliščine nespremenjene. Nezasedenost delovnih mest se predvsem na področju zdravstvene nege namreč iz meseca v mesec veča, prav tako se povečuje obseg odsotnosti z dela. Kader, ki je na voljo, tako opravlja nadurno delo za nemoteno oskrbo pacientov.
Golobič tako ne vidi razloga niti za poziv niti za odstop s položaja generalnega direktorja. "Če pa bo svet UKC Ljubljana odločil drugače, sem tudi kot pravnik in odvetnik zavezan spoštovati vsebinsko in pravno utemeljene odločitve meni nadrejenih organov," je dodal.
Z ministrstva za zdravje so sicer v sredo medijem posredovali dva dopisa glede poteka prenove glavne stavbe UKC, ki so jih v zadnjem času naslovili na UKC. V torkovem dopisu so med drugim spomnili, da so UKC prosili za načrt selitve glavne stavbe v času prenove. Kot so poudarili, jim iz UKC še vedno niso poslali popolnega načrta selitve.
"Zato je utemeljeno vprašanje, kje se bodo izvajale dejavnosti klinik in oddelkov, ki se morajo oz. bi se že morale začasno izseliti iz UKC in posledično ali je UKC sploh pripravljen na izvedbo investicije (...)," so zapisali. Iz nekaterih odgovorov UKC Ljubljana na ministrstvu sicer sklepajo, da je bil načrt selitev pripravljen, a jim ni bil posredovan.