Z letom 2024 na ravni EU ne bo več možno odstopanje od fiskalnih pravil, zato vlada načrtuje znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno mejo treh odstotkov BDP.
DZ ima na dnevnem redu izredne seje predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026. V njem je zapisano, da bo javnofinančni primanjkljaj leta 2024 znašal 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), leta 2025 2,2 odstotka BDP in leta 2026 1,3 odstotka BDP. Določeni so tudi zgornje meje izdatkov in ciljni saldi za državni proračun, občine ter zdravstveno in pokojninsko blagajno.
Vlada je predlogu odloka priložila tudi osnutek programa stabilnosti 2023, ki ga mora skupaj z nacionalnim reformnim programom do konca aprila poslati Evropski komisiji. V njem vsaka država članica predstavi usmeritve ekonomske politike, Slovenija poleg postopnega zniževanja javnofinančnega primanjkljaja načrtuje tudi znižanje dolga države proti referenčni vrednosti 60 odstotkov BDP ter druge ukrepe fiskalne politike.
Najprej pa bo DZ dokončal redno aprilsko sejo, v okviru katere je en cel dan posvetil razpravi o interpelaciji o delu in odgovornosti vlade. Kot zadnjega bo danes obravnaval še predlog zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah ter se seznanil s predlogom priporočila NSi vladi za krepitev vrednot slovenske osamosvojitve, ki je parlamentarno pot končal že na odboru DZ za kulturo.