V okviru omenjenega projekta so raziskali dolenjsko kulinarično dediščino. S ciljem, da tudi Dolenjska postane znano gastronomsko območje, pa jo skušajo tolmačiti, predstaviti in uporabljati, so v Društvu za razvoj in oživitev Trebnjega pojasnili za STA.
V Dobrotah Dolenjske v Trebnjem so uredili sodobno kulinarično-izobraževalno središče z vodenimi kulinaričnimi doživetji, tam pripravljajo tudi kuharske delavnice in izobraževalne kulinarične delavnice za otroke.
S projektnim partnerjem, Oštarijo Herbelier iz Dolenjskih Toplic in z njihovim kuharskim mojstrom Robertom Gregorčičem so izvedli deset tematsko različnih kuharskih delavnic. Priredili so šest kulinarično-izobraževalnih večerov, skupaj z omenjenim kuharjem so pripravili kuharsko knjigo Dobrote Dolenjske. Zaživel je tudi spletni kulinarični zemljevid Okusi Dolenjske. V trebanjski Knjižnici Pavla Golie so opremili knjižni kulinarični kotiček.
Omenjeni dvoletni projekt je vodil Zavod Dobrote Dolenjske, preostali projektni partnerji so Oštarija Herbelier iz Dolenjskih Toplic, Društvo za razvoj in oživitev Trebnjega in Knjižnica Pavla Golie. Projekt je potekal v okviru Lokalne akcijske skupine Suhe krajine, Temenice in Krke.
Uradni del projekta so sicer s sredino predstavitvijo končali. Ker bo za prepoznavnost dolenjske gastronomije potrebno dodatno delo, pa bodo v njegovem neuradnem delu nadaljevali promocijo dolenjske kulinarike, tamkajšnjih jedi, pijač, živil, avtohtonih posebnežev, kot so vino cviček, raška čebula, domača gorčica ženof, fižol ribničan in druge prehranske posebnosti, so še zapisali v Društvu za razvoj in oživitev Trebnjega.