Na okrogli mizi so sogovorniki spregovorili o opolnomočenju pacientov in pozvali, naj pacient postane soodločevalec o svojem zdravljenju in kasneje o celotnem načinu svojega življenja po bolezni.
Podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec je v uvodu okrogle mize dejal, da bi morala biti zdravstvena oskrba proces sodelovanja med strokovnjaki, pacienti, družinami in podpornimi skupinami. Ob tem je poudaril, da morajo pacienti postati opolnomočeni, to pomeni, da prevzemajo odgovornost za svoje zdravje, pomoč pa poiščejo le, kadar je to nujno.
Ozaveščen pacient je zahteven pacient, ki si želi dobiti največ od zdravnika, zdravniki pa si ga želijo, je dejal Miran Rems z Zdravniške zbornice Slovenije. Dodal pa je, da morajo biti zdravniki nasmejani in dobre volje ob sprejemu vsakega pacienta. "Kljub temu, da je kolega nekoč napisal: za nasmeh pa nisem plačan, menim, da je tudi nasmeh del prihoda v ambulanto," je pojasnil.
Vodja službe za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo na ministrstvu za zdravje Vesna Kerstin Petrič pa je povedala, da lahko organizirani pacienti veliko spremenijo in da imajo absolutno moč. "Organiziranost pomeni, da smo aktivni, da ne le ozaveščamo, ampak tudi reagiramo na platformah, v javnih razpravah in da odločno opozarjamo na naše prednosti in zahtevamo, da se nekaj zgodi," je dejala.
Zbrane je pozvala, naj se v svojih prizadevanjih povezujejo z mladimi, ki so povezani v organizirane skupine. "Mladi imajo zelo močna stališča, kaj želijo v prihodnosti v družbi," je pojasnila in dodala, da si tudi zaposleni na ministrstvu želijo sprememb.
Strokovne nadzore nad dejavnostjo zdravstvene in babiške nege opravlja Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, običajno pa obravnavajo pripombe in pritožbe pacientov, je povedala strokovna sodelavka zbornice Draga Štromajer. "Bolj smiselno bi bilo, da bi zdravstveni zavodi prepoznali lastna odstopanja in sami ukrepali," je dejala in opozorila, da sistem varnosti v zavodih ni vzpostavljen.
Spregovorili so tudi o težavah varnostnih sistemov v bolnišnicah. Udeleženka okrogle mize je delila zgodbo svoje mame, ki so jo v bolnišnici zaradi nestabilnosti in nemirnosti privezali, o tem pa je ni obvestilo zdravstveno osebje, ampak mama. Štromajer si želi, da do takih dogodkov ne bi prihajalo, a je pojasnila, da primanjkuje medicinskih sester in da je velik problem narediti razpored dela, ki bi zadostil potrebam pacientov.
Rems pa je dejal, da pozdravlja standard, da se pacientov ne zavezuje, ampak v Sloveniji je to zakonsko podprto in v določenih primerih dovoljeno. Največji problem pa je ponavadi v obveščanju svojcev, ki ob ustreznem informiranju razumejo, zakaj paciente privežejo, pritožbe pa sledijo, kadar o tem niso obveščeni s strani zdravstvenega osebja.
Na okrogli mizi so se sogovorniki in udeleženci dotaknili tudi problematike malih društev, ki niso vključena v razprave, in društev, ki imajo premalo finančnih sredstev. Ugotavljajo namreč, da med prvimi sto društvi, ki so uspešna na slovenskih razpisih, ni nobenega, ki se ukvarja s področjem zdravja.