Na podlagi nove slovenske ustave iz leta 1991, zakona o lokalni samoupravi, referendumov, na katerih so se državljani izrekali o občinah, in zakona o ustanovitvi občin, ki je bil sprejet 3. oktobra 1994, je 62 dotedanjih družbenopolitičnih skupnosti nadomestilo 147 občin. Po sprejetju zakonodajnih podlag je lokalna samouprava v novi podobi sicer začela delovati januarja 1995.
Do danes je število občin naraslo na 212. Do večje drobitve občin je prišlo v dveh delih, prvič leta 1998 z ustanovitvijo 45 novih občin, drugič leta 2006, ko je bilo v marcu ustanovljenih 12, v mesecu juniju pa še pet novih občin. Ob dodatni občini, ustanovljeni leta 2002 (od občine Litija se je odcepila občina Šmartno pri Litiji), je tedaj končno število občin naraslo na 210. V letu 2011 je DZ na zahtevo ustavnega sodišča v februarju ustanovil občino Mirna, v juniju istega leta pa je ustavno sodišče samo ustanovilo še 212. občino. To je bila občina Ankaran, ki je trenutno tudi najmlajša občina v Sloveniji.
Večjih posegov v sistem v tem mandatu ne načrtujejo. Zakaj spreminjati nekaj, kar dobro deluje, je ob obeležitvi 30-letnice dejal Roman Lavtar z ministrstva za javno upravo.
"Mislim, da lahko mirno rečemo, da je teritorialna sestavina reforme zaključena, sploh po spremembi zakona o lokalni samoupravi leta 2010, ki ne omogoča več izjeme od zahtevanih 5000 prebivalcev," je spomnil.
Sicer pa se mu zdi percepcija, da imamo v Sloveniji (pre)veliko število občin, problematična. V primerjavi z državami članicami EU namreč Slovenija po njegovih besedah prav v ničemer ne izstopa: "Imamo v povprečju eno občino na 10.000 prebivalcev, kar nas uvršča v sredino držav članic EU". Najmanjša slovenska občina ima nekaj manj kot 300 prebivalcev. A po njegovih besedah imajo Francozi v Pirenejih občine s 70 ali manj prebivalci, Francija, Slovaška in Češka pa imajo veliko več občin kot Slovenija. Priznava pa, da nekatere občine težje kot druge zagotavljajo vse storitve prebivalcem.
Ustava sicer predvideva dve ravni lokalne samouprave, ob občinah tudi pokrajine. A je doslej več poskusov ustanovitve pokrajin padlo v vodo, saj je za sprejem ključnega zakona, zakona o ustanovitvi pokrajin, zahtevana dvotretjinska večina prisotnih poslancev. Kljub prizadevanjem državnega sveta po Lavtarjevih besedah tako ni zelo verjetno, da bo tako široko politično soglasje doseženo.
