Zero waste gibanje, ki danes v Evropi povezuje več kot 470 lokalnih skupnosti, je v središču prizadevanj za krožno gospodarstvo. Gibanje je nastalo iz potrebe po ohranjanju naravnih virov ter zaščiti zdravja ljudi in ekosistemov pred škodljivimi vplivi sežigalništva. Zero waste občine, med katerimi so bile prve Ljubljana, Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer, so se zavezale k odgovornemu ravnanju z odpadki. V mrežo se je skozi desetletje vključilo že 19 slovenskih občin, kar predstavlja 25 % prebivalstva. Skupaj so občine preprečile nastanek vsaj 20.470 ton mešanih komunalnih odpadkov.
Program zero waste se je razširil tudi na področje turizma. Ekologi brez meja so v sodelovanju z različnimi prireditvami in ponudniki turističnih storitev uvajali prakse zmanjševanja odpadkov. Pri tem so sodelovali z 19 dogodki, 4 nastanitvami in 3 gostinskimi ponudniki. Njihovo delo ni ostalo zgolj v Sloveniji, saj v okviru Mission Zero Academy zdaj delujejo tudi kot mednarodni mentorji in revizorji.
Slovenija je s svojimi dosežki močno vplivala tudi na evropske politike. Dobre prakse slovenskih občin so bile uporabljene kot referenca pri oblikovanju evropskih ciljev, kot je dosega 65-odstotne stopnje recikliranja do leta 2035. Joan Marc Simon, ustanovitelj Zero Waste Europe, je izpostavil, da je Slovenija zaradi dela Ekologov brez meja postala vodilna država na področju preprečevanja nastajanja odpadkov. "Če Ljubljana in Slovenija zmoreta, zakaj ne bi mogli tudi drugi?" je dejal v svojem voščilu.
Na slovesnosti je Enzo Favoino poudaril, da so ključni elementi slovenskega uspeha zavzetost, povezovanje in učinkovit prenos dobrih praks. Jaka Kranjc, generalni sekretar Ekologov brez meja, je ob tej priložnosti izpostavil pomen sodelovanja pri doseganju ciljev za družbo brez odpadkov. Na dan obeležitve je bila predstavljena tudi zero waste strategija za občino Gorenja vas - Poljane, kar po njegovih besedah kaže na nadaljnjo rast zanimanja za odgovorno ravnanje z odpadki.