Leta 2023 je Slovenija zavrgla 164.803 ton hrane, kar je devet odstotkov več kot leto prej. Povečanje odpadne hrane gre pripisati predvsem živilski proizvodnji, kjer se je količina zavržene hrane podvojila. Poleg tega je v trgovini z živili nastalo sedem odstotkov več odpadne hrane, gospodinjstva pa so zavrgla za dva odstotka več. Povprečen Slovenec je lani zavrgel 78 kilogramov hrane, največji delež odpadkov pa izhaja prav iz gospodinjstev, sledijo gostinstvo, proizvodnja hrane in trgovina.
MOPE bo pridobival podatke prek sortirnih analiz, ki se bodo začele 12. novembra in bodo potekale v občinah Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ruše, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Pesnica, Selnica ob Dravi in Starše. Javno podjetje Snaga Maribor bo v sodelovanju z Inštitutom za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko (IKEMA) vzorčilo in sortiralo biološke odpadke. V vsaki občini bo odvzeto sedem vzorcev na obdobje, vsak vzorec pa bo tehtal najmanj 300 kilogramov in bo razdeljen na enajst frakcij, vključno z užitnim in neužitnim delom hrane. Prvo obdobje analiz bo potekalo do februarja 2025, drugo obdobje pa med marcem in junijem istega leta.
Pridobljeni podatki bodo omogočili oceno deleža užitnih delov med biološkimi odpadki in podprli oblikovanje ukrepov za zmanjšanje zavržene hrane. Ministrstvo bo rezultate uporabilo za pripravo smernic za občine in izvajalce javnih služb ter za ozaveščanje gospodinjstev o odgovornem ravnanju s hrano. V sklopu projekta bodo organizirane tudi delavnice za deležnike v prehranski verigi, kjer bodo predstavljeni načini preprečevanja zavržene hrane.