Belec je sicer opozoril, da je podatek o natančnem deležu slovenske zelenjave na trgu neznanka, a po njegovih besedah se niti s paradižnikom in solato ne uspemo približati 50 odstotkom domače zelenjave na trgu. Izvoza slovenske zelenjave praktično ni, je pa država po Belčevih besedah že dolga leta odlagališče za zelenjavo iz tujine.
Glavni izvor težav je po njegovem mnenju v tem, da nimamo organizacij pridelovalcev, prav tako ni kolektivnih slovenskih blagovnih znamk. Zato je velika večina pridelkov generičnih, pa čeprav so domači, meni Belec.
Rešitev vidi v povezovanju, v zagotavljanju prepoznavnosti in v vedno višji kakovosti. Belec ocenjuje tudi, da je Slovenija popolnoma zaspala v izboru sort: "Še tistih nekaj kapacitet genetike in pa kadri, ki smo jih imeli, smo prodali tujcem in stvari so verjetno za vedno izgubljene."
Ob tem se je vprašal, ali ni tradicionalna hrana del narodne identitete. "Ali smo jo spet prodali in dali iz rok zaradi kratkoročnih izjemnih ekonomskih učinkov, ki jo je občutila peščica posameznikov, ki so do premoženja prišli skozi divjo tranzicijo in razprodajo družbenih gospodarskih dosežkov?" se je vprašal.
Težave po njegovem mnenju izvirajo tudi iz izobraževalnega sistema, ki da je odtujen od realnih potreb. Zato so mladi po koncu izobraževanje težko zaposljivi in se morajo ponovno priučevati nekih drugih, v realnosti potrebnih veščin.
Vsi ti izzivi so po mnenju Belca rešljivi. Želi si, da bi perspektiva razvoja v Sloveniji po letu 2027 vključila tudi zelenjadarstvo in spremembo izobraževalnih sistemov ter da bi v naslednjem večletnem finančnem obdobju EU premogli toliko sposobnosti sodelovanja in medsebojnega poslušanja, da bodo politike dejansko usmerjene v reševanje neposrednih izzivov realnega gospodarstva.
Na posvetu sta sodelovala tudi nizozemska delegacija in nizozemski veleposlanik v Sloveniji Johan O. Verboom, ki je povedal, da je presenečen, da tako zelena država, kot je Slovenija, zelenjavo uvaža. "Nizozemska je takoj za ZDA največji izvoznik zelenjave na svetu, pa je le dvakrat večja od Slovenije," je izpostavil in dodal, da zadovoljijo 46 odstotkov svetovnih potreb po zelenjavi. "Hitrost inovacij pri nas je spodbudilo povezovanje in tesno sodelovanje vlade, podjetnikov in raziskovalnih ustanov," je orisal stanje na Nizozemskem.
Na posvetu so pripravili tudi okroglo mizo o viziji slovenskega zelenjadarstva po letu 2027. Na njej so sodelovali Polona Grahovac in Boštjan Petelinc z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Jerica Pučko Antolin, Vesna Lavtižar z Univerze v Mariboru, Ana Slatnar z oddelka za agronomijo na ljubljanski biotehniški fakulteti, Matej Mertik iz družbe Paradajz, vodja projekta Green Gardens Dobrovnik Matej Bandelj in Uroš Djnaniš iz Mercatorja.
Pučko Antolin je ob tem povedala, da imajo slovenski zelenjadarji številne izzive, poleg podnebnih sprememb je to tudi dejstvo, da je med subvencijami najmanj spodbud za zelenjadarje, razpisi pa so po njenih besedah za slovenske kmete preobsežni.
Slatnar se je vprašala, zakaj ne bi javnih zavodov spodbudili, da kupujejo lokalno zelenjavo. Imamo dobre sheme, a premalo implementirane, je ocenila. Djnaniš pa je vsem predlagal, da skupaj bolje vzgojijo potrošnike. Prav zato bi si morali po njegovem prepričanju vsi skupaj prizadevati za to, da bi slovenska zelenjava postala "brand".
Zelenjadarski posvet je drugo leto zapovrstjo na Agri pripravila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije.