Primerjalno ocenjevanje 31 riževih napitkov je pokazalo, da:
• so 3 riževi napitki (za las) dobili oceno dobro,
• je 21 riževih napitkov dobilo oceno povprečno,
• je 7 riževih napitkov dobilo oceno pomanjkljivo.
Komaj zaznavna količina beljakovin in velika vsebnost sladkorja
Riž ni beljakovinsko živilo, zato je, pričakovano, tudi vsebnost beljakovin v napitku majhna. Pa vendar si večina verjetno ne predstavlja, kako majhna je ta količina: v povprečju namreč vsebujejo zgolj 0,4 g beljakovin na 100 ml.
Poleg majhne količine je problematično tudi dejstvo, da beljakovine riža niso kakovostne, saj ne vsebujejo vseh esencialnih aminokislin. Tudi če bi bila aminokislinska sestava ustrezna, bi za zajtrk morali popiti vsaj pet litrov riževega napitka, če bi želeli zaužiti 20 g beljakovin, kar je priporočljiva količina za obrok za odraslo osebo. Nobenemu napitku ni dodan sladkor, kljub temu njegove vrednosti segajo do 8,5 g/100ml.
Tehnično gledano tudi mleko vsebuje velike količine (mlečnega) sladkorja, laktoze, in sicer 4,7 g/100 ml. Laktoza je najmanj sladek sladkor, zato mleko nima izrazito sladkega okusa. Enaka količina sladkorja v riževih napitkih nam da zato večji občutek sladkosti.
Majhna vsebnost maščob in malo aditivov
Vsem riževim napitkom je za izboljšanje senzoričnih lastnosti dodano olje, najpogosteje sončnično, redko tudi riževo. Kljub temu jih odlikuje majhna vsebnost maščob, ki so nenasičene in z vidika zdravja bolj zaželene. Samo trem izdelkom je prehranski semafor za maščobe zasvetil rumeno. Le sedem od 31 napitkov vsebuje aditive, zato se ocenjevalci sprašujejo, ali so res potrebni.
Razdvojeni: želite trajnost ali hranilnost?
"Čeprav se nasplošno spodbuja uživanje ekoloških živil, moramo opozoriti, da riževim in tudi drugim rastlinskim napitkom ni dovoljeno dodajati vitaminov in mineralov. Če želite poskrbeti za čim večjo trajnost, je zanimivo dejstvo, da se za proizvodnjo riževih napitkov v Evropi porabi bistveno več vode kot drugod po svetu," so še sporočili iz Inštituta.
Samo osem izdelkov ni iz ekološke pridelave, vsem tem so dodana izbrana mikrohranila, najpogosteje kalcij in vitamin B12, ki sta z vidika hranilne vrednosti tudi najpomembnejša. Včasih sta dodana še vitamin D (v oblikah D2 in D3) ter vitamin B2. Pri oceni mikrohranil so ti zato prejeli najboljšo oceno.
Strokovnjaki MIPOR-ja pri tem opozarjajo, da vitamin D v rastlinskih napitkih ni ključen dodatek, saj njegov glavni vir ni hrana, temveč sonce od pomladi do jeseni, pozimi pa ga moramo Slovenci dodajati.
Zavajajoče trditve
Tudi pri tokratnem pregledu so odkrili nekaj napak pri označevanju, najpogosteje pri slovenskih označbah, ki jih uvozniki živila prelepijo čez originalno embalažo (premajhna velikost črk, neberljivost, pomanjkljive navedbe ipd.).
Skrb vzbujajoče pa je, da samo na 16 odstotkih riževih napitkov ni zavajajočih trditev, denimo »brez glutena« in/ali »brez laktoze«. Čeprav trditvi držita, Uredba 1169/2011 jasno navaja, da je označba zavajajoča, če napeljuje, da ima živilo posebne lastnosti, če imajo take lastnosti vsa istovrstna živila. Vseh 31 riževih napitkov je brez laktoze, ki jo je mogoče najti le v mleku in mlečnih izdelkih, in brez glutena, saj ga riž ne vsebuje.
Cena
Za liter riževega napitka boste odšteli od 1,19 evra pa vse do 5,42 evra. Na ceno sicer do neke mere vplivajo tudi trgovci, a velike razlike v ceni se žal ne odražajo tudi v kakovosti.
Ocenjevalci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (MIPOR) so v okviru javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport RS, tokrat ocenili 31 različnih riževih napitkov iz ljubljanskih trgovin.
Vsebina je brezplačno na voljo na spletni strani www.potrosnikovzoom.si