Kot poročajo mediji naj bi vlada odločitev sprejela na podlagi več razlogov, ki nakazujejo na širši kontekst domnevno spornega delovanja Milorada Dodika. Med glavnimi naj bi bila njegova pravnomočna obsodba na sodišču v Bosni in Hercegovini, zaradi katere mu je formalno prenehal mandat predsednika Republike Srbske. Poleg tega oblasti v Sloveniji izpostavljajo Dodikove dolgoletne separatistične težnje ter njegova prizadevanja za spodkopavanje državnih institucij in ustavne ureditve v BiH.
Pomemben vidik odločanja naj bi bilo tudi obsežno pretakanje kapitala neznanega ali vprašljivega izvora iz Republike Srbske v Slovenijo. Obstajajo sumi, da naj bi Dodik in njegovi družinski člani prek različnih oseb in podjetij v Sloveniji razpolagali s precejšnjim premoženjem, katerega izvor naj bi bil sporen. To domnevno vključuje nakupe nepremičnin, naložbe in druge finančne transakcije, za katere naj bi obstajale sledi povezav z osebami iz njegovega bližnjega kroga.
Vlada je z obravnavo izhodišč za ukrep začela že pred dvema tednoma, odločitev pa je bila dokončno potrjena šele danes, potem ko je zunanje ministrstvo dopolnilo gradivo za sejo in vanj vključilo dokončen predlog. Ukrep prihaja v času, ko se Dodik sooča z izgubo političnega vpliva doma, saj mu je sodišče poleg zaporne kazni izreklo tudi šestletno prepoved političnega delovanja. Kljub temu se Dodik ne želi umakniti s funkcije, zavrača odločitev sodišča in ne priznava zakonitosti razpisa predčasnih volitev, ki jih je za 23. november razpisala volilna komisija BiH.
O morebitnih sankcijah proti drugim politikom iz tujine, vključno z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, po besedah Arčona vlada še ni razpravljala. Primer Milorada Dodika pa nakazuje, da Slovenija ne izključuje možnosti uporabe tovrstnih ukrepov v primerih, ko posameznik predstavlja tveganje za mednarodno stabilnost, varnost ali ustavni red v širšem evropskem prostoru. Ukrep sodi v okvir zunanjepolitične usmeritve Slovenije, ki stavi na spoštovanje mednarodnega prava in zavračanje nacionalističnih politik, ki bi lahko ogrozile mir in sodelovanje v regiji Zahodnega Balkana.