Opozarja še na neskladnost volilne zakonodaje in nujnost razmisleka o upravičenih volilnih stroških. Računsko sodišče se zato zavzema za spremembe volilne zakonodaje, tudi glede financiranja kampanje.
Računsko sodišče je namreč v teh dneh zaključilo revizijo o financiranju volilnih kampanj za lanske volitve v DZ. Sedmim organizatorjem volilne kampanje je izreklo pozitivno mnenje, štirim pa mnenje s pridržkom. Predsednica računskega sodišča Ahčin ugotavlja, da se nepravilnosti pri organizatorjih volilnih kampanj pojavljajo v obliki nedovoljenih prispevkov, nenamenske porabe sredstev in nerealnega prikazovanja stroškov.
Največkrat prihaja do nenamenske porabe sredstev, kar pomeni, da stranke oziroma liste stroške poravnajo z napačnega transakcijskega računa oziroma stroške volilne kampanje, kot jih določa zakon o volilni in referendumski kampanji, "tolmačijo malo po svoje", je za STA pojasnila Ahčin. Napoveduje pa, da bo računsko sodišče na tem področju ukrepalo. Po zaključku revizije financiranja volilne kampanje za volitve predsednika države, ki so potekale lansko jesen, bodo tako pripravili predlog sprememb in dopolnitve zakonodaje ter jih posredovali tako na pristojni ministrstvi kot tudi pristojnemu matičnemu delovnemu telesu DZ.
Na računskem sodišču tako denimo menijo, da bi bilo treba v zakonodajo bolj jasno zapisati prepoved brezplačnega oglaševanja. Kot smiselno ocenjujejo tudi poenostavitev 14. in 19. člena zakona o volilni in referendumski kampanji, ki se nanašata na financiranje kampanje. Revidiranci namreč ne razpolagajo z vsemi podatki, ki jih računsko sodišče potrebuje za preverjanje. "Računskemu sodišču ali pa organizatorju volilne kampanje bi morali dati večjo možnost zbiranja teh podatkov, ker v končni fazi mi ne moremo drugače preveriti, kdo so tisti, ki so dajali nedovoljene prispevke," pojasnjuje predsednica računskega sodišča.
Potreben bi bil tudi razmislek o tem, kaj so upravičeni volilni stroški. Potencialno problematično je tudi obdobje volilne kampanje, to je mesec dni pred volitvami, stroški, povezani s kampanjo, pa nastajajo tudi že pred tem, a se kot takšni po zdajšnji zakonodaji ne obravnavajo, poudarja Ahčin.
Opozarja tudi na neusklajenost zakona o volitvah v DZ z zakonom o volilni in referendumski kampanji. Tako računsko sodišče za kandidate za predstavnike manjšinskih skupnosti ne more določiti višine povračila stroškov volilne kampanje, ki jim pripadajo.
Predsednica računskega sodišča izpostavlja tudi časovni rok za izvedbo revizije financiranja volilne kampanje, na katerem je sodišče delalo šest mesecev. "Za to smo morali razporediti ogromno resursov, izplen pa morda vsebinsko ni tako velik, da bi upravičil tako zelo velik vložek računskega sodišča," opozarja predsednica Ahčin.
Glede ustreznosti sankcij pa po njeni oceni zakonodaja predvideva globe, ki so nesorazmerno visoke glede na prekrške oziroma ugotovljene zneske. Prav tako so kazenske določbe zakona o volilni in referendumski kampanji po njenih navedbah neusklajene z določbami drugih zakonov. Kot primer izpostavlja rok, do katerega mora kandidat najaviti svojo kandidaturo, in rok, do katerega mora odpreti posebni transakcijski račun za volilno kampanjo. Kandidat, ki želi kandidirati za predsednika republike, mora denimo predlog kandidature vložiti najpozneje 25. dan pred dnevom glasovanja, poseben transakcijski račun pa odpreti najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja.