To bo petinpetdeseto dvostransko srečanje slovenskega predsednika s hrvaškimi, odkar je na položaju. Na povabilo hrvaških predsednikov Iva Josipovića, Kolinde Grabar Kitarović in Milanovića je Hrvaško v zadnjem desetletju obiskal petindvajsetkrat. Hrvaški predsedniki pa so se na njegovo povabilo v Sloveniji mudili triindvajsetkrat. Dvostransko so se srečevali tudi na dogodkih v drugih državah. To bo sicer Pahorjev drugi uradni obisk na Hrvaškem, odkar je predsednik republike.
V okviru tokratnega dvodnevnega obiska se bo Pahor poleg z gostiteljem Milanovićem srečal še s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem in predstavniki Slovencev, ki živijo na Hrvaškem.
V ospredju pogovorov z Milanovićem bodo poleg krepitve političnega, gospodarskega, kulturnega, znanstvenega in drugega sodelovanja tudi aktualne evropske in mednarodne teme, zlasti ruska agresija na Ukrajino in energetska varnost. Kot sovoditelja pobude Brdo-Brioni bosta posebno pozornost namenila tudi razmeram na Zahodnem Balkanu, evropski perspektivi držav v regiji in oceni varnostnega položaja, so sporočili iz urada predsednika republike.
Pahorjev obisk se bo začel v ponedeljek s sprejemom pri Milanoviću z vojaškimi častmi. Sledil bo pogovor predsednikov, nato pa bo Pahor v središču Zagreba položil venec k spomeniku domovini, osrednjemu hrvaškemu spomeniku, posvečenem žrtvam in zmagi v domovinski vojni.
Pahor se bo nato srečal še s predsednikom sabora Jandrokovićem in hrvaškim premierjem Plenkovićem, po pogovorih pa se bosta z Milanovićem udeležila posebnega sprejema v Muzeju sodobnih umetnosti v Zagrebu, ki ga trenutno vodi direktorica iz Slovenije Zdenka Badovinac. V muzeju si bosta ogledala razstavljena umetniška dela, nato pa se bosta srečala z umetniki in predstavniki kulturnih ustanov obeh držav.
Ob koncu prvega dne obiska bo gostitelj Milanović za Pahorja in druge goste iz Slovenije priredil slovesno večerjo.
V torek se bosta predsednika udeležila poslovnega dogodka z naslovom Business Meets Politics - Srečanje s predsednikoma - Energetika danes in jutri v organizaciji poslovnega kluba slovensko-hrvaških gospodarstvenikov SLO CRO, slovenskega veleposlaništva v Zagrebu in urada hrvaškega predsednika.
Tema dogodka bo sodelovanje med državama in načrti na področju energetike, ki se ga bodo udeležili tudi slovenski gospodarski minister Matjaž Han ter predstavniki nekaterih vodilnih podjetij iz obeh držav, Gen energije, Petrola, Indeloopa, podjetja Siemens Energy in Orbico. Hrvaški gospodarski minister Davor Filipović svojega prihoda še ni potrdil, so sporočili iz poslovnega kluba SLO CRO. Hrvaška naj bi sicer kmalu sklenila solidarnostni sporazum s Slovenijo o oskrbi s plinom, ki sta ga potrdili že obe vladi.
Ob koncu obiska bo Pahor zagrebškemu živalskemu vrtu v trajni spomin podaril dvopanjski čebelnjak. Predajo bo spremljala krajša slovesnost, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem.
Pahor je v dveh predsedniških mandatih vodil reden dialog s predsedniki Hrvaške in z njimi tudi redno usklajeval delovanje procesa Brdo-Brioni, ki sta ga leta 2010 zagnala s takratno hrvaško premierko Jadranko Kosor kot proces Brdo. Ko je postal predsednik republike, so ga leta 2013 s premierske ravni preselil na predsedniško kot proces Brdo-Brioni, ki je z leti pridobival na veljavi tudi z vidnimi gosti, kot sta bila nekdanje nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Srečanja so potekala vsako leto, največkrat v Sloveniji. Namen procesa je pospešitev približevanja držav Zahodnega Balkana evroatlantskim povezavam, iz njega pa je izšel tudi berlinski proces.
Ob pogostih in rednih političnih stikih ter razvejanem gospodarskem sodelovanju imata državi, ki sta obe članici EU in Nata, tudi odprta vprašanja. Hrvaška ne priznava arbitražne razsodbe o meji med državama, s katero sta državi prvič določili mejo na morju. Za Slovenijo je razsodba dokončna in jo izvaja.
Vprašanje spoštovanja arbitražne razsodbe se je znova odprlo ob predvidenem skorajšnjem vstopu Hrvaške v schengensko območje s 1. januarjem. O tem bodo notranji ministri schengenskega območja predvidoma odločali 8. decembra na zasedanju Sveta EU za notranje zadeve. Slovenija naj bi vstop podprla, o morata o tem odločati še pristojna parlamentarne odbora. Ob gradivu je pripravljena še enostranska izjava, ki potrjuje, da Slovenija spoštuje arbitražno razsodbo in da vztraja pri njeni implementaciji, ko gre za reševanje vprašanj glede meje.