_large.jpg)
Po hrvaškem vstopu v schengensko območje bo lahko Slovenija skupaj s Hrvaško skrbela za njeno zunanjo mejo, česar danes državi ne počneta, je pred četrtkovim glasovanjem o hrvaški pridružitvi schengnu povedal Golob. Če bodo notranji ministri EU to podprli, bo Hrvaška v schengen vstopila 1. januarja.
"Schengen nič ne poslabša razmer, ravno nasprotno, izboljšal jih bo, ker bomo lahko skupaj s Hrvaško skrbeli za njeno zunanjo mejo," je pojasnil premier.
Ob tem je poudaril, da Slovenija pri vprašanju naraščajočega števila migrantov ni najbolj obremenjena država. "Migracije prek balkanske poti so postale problem celotne Evrope. Na tej poti je najbolj obremenjen severnobalkanski koridor, to so Madžarska - kljub ograji, kljub vojski na meji - ter Češka, Slovaška in Avstrija," je pojasnil.
Golob je še izpostavil, da je na današnjem vrhu postalo popolnoma jasno, da je vprašanje migracij nekaj, česar ni mogoče reševati na ravni posamičnih držav ali med dvema državama, ampak s sodelovanjem Evropske unije na eni strani in vsemi državami Zahodnega Balkana na drugi.
Akcijski načrt za upravljanje z migracijami, ki ga je v ponedeljek predstavila Evropska komisija, je po njegovi oceni korak v pravo smer.
Ta načrt vključuje 20 ukrepov, katerih namen je okrepiti upravljanje meja in vračanje migrantov, pospešiti azilne postopke v državah Zahodnega Balkana ter zagotoviti usklajenost vizumskih politik držav v regiji z EU.
Golob je ob koncu vrha kot odlično novico izpostavil to, da danes ni nihče nasprotoval temu, da Bosna in Hercegovina v čim krajšem možnem času dobi status kandidatke za članico EU. Obenem je izrazil zadovoljstvo nad današnjim srečanjem. "Vsi smo se strinjali, da je bil danes strojen velikanski pogled naprej v vseh pogledih, tako da verjamem, da bo naslednjič podobno vzdušje in da bomo na koncu vsi zadovoljni," je izjavil.