Poslanec Jakopovič je spomnil, da nekatera slovenska podjetja že uspešno izvajajo krajši delovni teden, pri čemer sami krijejo razliko v prispevkih, da zaposlenim omogočijo boljše pogoje dela. Po njegovih besedah takšna ureditev prinaša večjo zadovoljnost zaposlenih, manj bolniških odsotnosti in višjo produktivnost, zato bi morala država omogočiti zakonodajni okvir za širšo uporabo tega modela.
Golob je odgovoril, da je bila možnost uvedbe skrajšanega delovnika že predmet razprav socialnih partnerjev med pogajanji o spremembah zakona o delovnih razmerjih v letih 2022 in 2023, vendar do dogovora ni prišlo. Dejal je, da mora biti morebitna ureditev usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu in da brez soglasja socialnih partnerjev zakonodajnih sprememb pred volitvami ne bo.
»Tega vprašanja ne moremo odpirati tri ali pet mesecev pred volitvami in mimo socialnega dialoga. Všečno bi bilo, realno pa ne,« je poudaril premier.
Dodal je, da bi bilo treba pred vsakršno odločitvijo opraviti obsežno analizo učinkov krajšega delovnika na pokojninsko in zdravstveno blagajno ter pripraviti ustrezne podlage za pilotne projekte. Takšni preizkusi bi po njegovem mnenju omogočili preverjanje rezultatov v praksi, kar so že storile nekatere druge države.
Golob je ob tem dejal, da imajo podjetja, ki so naklonjena krajšemu delovniku, tudi zdaj možnost uvajanja fleksibilnih oblik dela in testiranja učinkovitosti. »Ni pomembno, koliko ur nekdo preživi na delovnem mestu, temveč kakšni so njegovi rezultati,« je sklenil premier.