Že v kratkem je za zagotavljanje oskrbe z energijo možna nacionalizacija katerega od energetskih podjetij, je dodal.
Golob je tako v nastopu pred poslanci spomnil, da energetska kriza prinaša s seboj tudi posebnosti na evropski ravni, ki jih nihče ni mogel predvideti. Omenil je nedavno nacionalizacijo največjega nemškega uvoznika plina Uniper.
Zato je vlada v B bilanci proračuna, to je na računu finančnih terjatev in naložb, rezervirala 750 milijonov evrov za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če bo ta potrebna.
Čisto možno je, tako Golob, da bo v kratkem, v roku naslednjega meseca, morala tudi Slovenija nacionalizirati kakšno podjetje. "Ne gre za socializem ali komunizem, ampak reševanje energetske krize in zagotavljanje stabilne oskrbe z energenti," je dejal premier.
S predlogom rebalansa se letošnji odhodki državnega proračuna povečujejo za okoli 600 milijonov evrov na 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov oz. približno milijardo evrov več, kot je predvideno zdaj. Državna blagajna naj bi tako leto končala z nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja.
Takšen rezultat pri primanjkljaju je glede na razmere zelo dober, je ocenil Golob. Poraba in primanjkljaj bosta po njegovih besedah ob koncu leta morda celo nižji. "A v tem rebalansu se že kažejo obrisi za 2023, ko ne bomo imeli sreče, da bi lahko tako uravnoteženo načrtovali proračun," je ugotavljal predsednik vlade.