Slovenija je zadnjih pet mesecev vodila zelo vidno in odločno kampanjo v podporo podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU BiH in ima dovolj pozitivnih indicev, da bi lahko s tem uspeli v sklepih vrha, je ministrica dejala v odgovoru na vprašanje Mateja Tonina (NSi).
Poslanca je zanimalo, kako bi lahko bila vloga Slovenije na Zahodnem Balkanu bolj konkretna in kaj lahko Slovenija naredi za to, da se odnosi med Srbijo in Kosovom vendarle normalizirajo. Torkov vrhu EU Zahodni Balkan po njegovi oceni ne bo prinesel nobenih konkretnih rezultatov, s tem pa se demotivira narode v regiji, saj kljub obljubljeni evropski perspektivi do te ne pridejo.
Brez aktivne vloge slovenske zunanje politike o širitvi EU danes ne bi toliko govorili znotraj vseh platform EU, kot govorimo prav v luči ruske agresije v Ukrajini, je odgovorila Fajon. S prizadevanji za podelitev statusa kandidatke BiH še v tem letu smo želeli pokazati naš angažma, da države Zahodnega Balkana ne ostanejo zadaj, je poudarila ministrica.
Glede Srbije in Kosova je dejala, da Slovenija ves čas poziva k nadaljevanju dialoga med Beogradom in Prištino in je v tej tihi diplomaciji aktivna pri iskanju rešitev. Po njenem je ključno, da pogovori o normalizaciji odnosov preidejo iz tehničnih pogajanj k vsebinskim temam. Stališče Slovenije ostaja nespremenjeno: doseči je treba sporazum, ki bo pravno zavezujoč in ga bo mogoče implementirati ter ne bo imel negativnih učinkov v regiji.
Eva Irgl (SDS) je ministrico vprašala, ali podpira novembra sprejeto resolucijo Evropskega parlamenta o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem. Fajonova je spomnila, da sta se dva slovenska evropska poslanca glasovanja vzdržala (Matjaž Nemec in Milan Brglez, op.p.), dva sta glasovala proti (Irena Joveva in Klemen Grošelj, op.p.).
"Tudi moje stališče je glede tega vprašanja bolj zadržano, ker za zdaj nimamo jasnega pravnega okvira in ker tudi z opredelitvijo Rusije kot teroristične države ne bomo zadostili pravici v Ukrajini," je opozorila Fajon. Odgovornost predsednika Vladimirja Putina in političnega vodstva bi s tem prenesli na ves ruski narod, ki je v veliki meri lahko žrtev ruskega režima, je pojasnila zadržke.
Ministrica je ob tem še poudarila, da Slovenija ves čas obsoja rusko agresijo v Ukrajini in nikoli ne bo priznala politike močnejšega ali prilastitve tujega ozemlja z vojaško silo ter trdno zagovarja pravico Ukrajine, da se bori za ozemeljsko celovitost in suverenost.
V odgovoru na vprašanje Lucije Tacer (Gibanje Svoboda) pa je dejala, da Slovenija pozorno spremlja razmere v Iranu ob protestih, ki so izbruhnili po smrti mlade Kurdinje Mahse Amini. Slovenija je zelo zaskrbljena zaradi obtožb o razširjenih kršitvah človekovih pravic žensk in deklet v Iranu, je poudarila Fajon. Med drugim je spomnila, da je Slovenija Iran, tudi v okviru EU in Sveta ZN za človekove pravice, pozvala k spoštovanju vseh mednarodnih obvez, človekovih pravic in k izpustitvi vseh, ki so bili priprti.