Na tej funkciji bo nasledil Tatjano Bobnar, ki je decembra odstopila. Poklukar bo sicer ministrski položaj zasedel že drugič, saj je bil notranji minister tudi v vladi Marjana Šarca.
Poklukar je v prisegi pred DZ dejal, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Ob tem se je odrekel nagovoru DZ.
Poklukarja so pričakovano podprli poslanci koalicije, njegovo imenovanje sta podprla tudi poslanca manjšin. Proti so bili v SDS in NSi.
Med razpravo so koalicijski poslanci izražali zlasti prepričanje, da bo Poklukar uspešno nadaljeval proces depolitizacije policije in dialog z nevladniki. V opoziciji so mu podporo odrekli, saj dvomijo o njegovi strokovnosti in neodvisnosti.
Poslanec Svobode Aleš Rezar je tako denimo izpostavil, da Poklukarja odlikujejo zavidljivi dosežki. Ob oceni, da največjo grožnjo demokraciji predstavljata ravno politično opredeljena policija in sodstvo, je pred Poklukarjem izziv depolitizacije policije, ki se je za nekatere izkazal kot prezahteven, je ocenil.
Njegov poslanski kolega Lenart Žavbi je ob tem ugotavljal, da prihaja do razhajanj v pogledih, do kakšne mere naj bo policija neodvisna. "Po našem mnenju bi morala biti neodvisna popolnoma," je zatrdil.
Očitke dela civilne družbe zoper Poklukarja je Žavbi ocenil za pričakovane, saj da je njena funkcija, da je vnaprej kritična do vsakega posameznika, ki zaseda ta resor. Dodal je, da je Poklukar kot notranji minister že izkazal posluh za civilno družbo in se z njo sestajal. Vendar med njegovim prvim mandatom v DZ ni bilo dovolj politične podpore, da bi zahteve nevladnikov lahko tudi učinkovito naslovil, je ocenil.
Poslanec opozicijske SDS Žan Mahnič pa je nasprotno ocenil, da je Poklukar propadel politik, ki bo kot minister poslušen. Ravno ta poslušnost pa je bila predpogoj, ki si je v svoji karieri nista želela Boštjan Zalar in Boštjan Šefic, ki naj bi bila po Mahničevih besedah alternativi Poklukarju kot ministrska kandidata. Dodal je, da Poklukar na čelo notranjega ministrstva prihaja prav z namenom, da si podredi generalnega direktorja policije, direktorja kriminalistične policije in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada.
Poslancev NSi pa predstavitev Poklukarja na matičnem odboru DZ ni prepričala. Vodja poslanske skupine Janez Cigler Kralj mu je tako očital, da je predvsem povzemal predstavitev predhodnice Tatjane Bobnar. Ponovil je, da še vedno ni jasno, zakaj je Bobnarjeva morala oditi in kaj je Poklukar obljubil predsedniku vlade, da si je pridobil njegovo zaupanje.
Prepričan je, da se z imenovanjem Poklukarja pristojnost upravljanja obveščevalno-varnostnih služb prenaša v ozek krog ljudi, ki imajo veliko željo po njihovem nadzorovanju, vodenju in upravljanju.
Poslanka SD Bojana Muršič je spomnila, da Poklukar na mesto ministra za notranje zadeve prihaja že drugič in delo torej dobro pozna. Med nalogami, ki čakajo novega notranjega ministra, je med drugim izpostavila boj s korupcijo in kot zastrašujoče izpostavila podatke o milijonskih stroških zaradi kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Muršičeva si želi tudi osvežitve resolucije o dolgoročnem razvoju policije, ki je bila sprejeta leta 2015 in je po njenem mnenju zastarela.
Poslanci Levice v razpravi niso sodelovali.
Boštjana Poklukarja je premier Robert Golob predlagal za ministra za notranje zadeve po tistem, ko je s tega položaja odstopila Tatjana Bobnar. V vmesnem času je ministrstvo vodila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki bo Poklukarju posle predala že danes ob 15.30, nato pa bosta oba stopila pred novinarje.