Poudarjene so bile nevarnosti teh rakotvornih snovi in težave pri spremljanju emisij, podan pa je bil tudi poziv k zakonodajni ureditvi tega področja. Kot je na javni tribuni z naslovom "Zlo formaldehida in fenola - kako najti rešitev?" povedal predsednik Krajevne skupnosti Godešič Matjaž Krajnik, je že od leta 2020 jasno, da tovarna z najvišjim dimnikom v okolici v zrak letno izpusti 4,66 tone formaldehida in 13,58 tone fenola, skupaj torej 18,24 tone zelo nevarnih in rakotvornih snovi.
Ti podatki temeljijo na polletnih meritvah, ki jih izvaja podjetje. Rolando Krajnik, ustanovni član civilne iniciative Moja Škofja Loka, je izjavil, da so se za javno tribuno odločili zato, da bi obravnavali vprašanje teh dveh zelo strupenih snovi. "O njiju se v Sloveniji premalo govori, čeprav številne tovarne v državi izpuščajo velike količine v zrak, žal tudi Knauf Insulation v Škofji Loki," je opozoril. Na zadnjem sestanku so v podjetju obljubili, da bodo do konca leta namestili filtrirno komoro, ki naj bi bistveno zmanjšala onesnaževanje.
Prav tako so obljubili, da bodo v petih do šestih letih na dveh linijah, ki še vedno uporabljata koks, izvedli stalne meritve in prešli na elektriko. "Na ta način upamo, da bomo imeli v petih letih v Škofji Loki za 70 do 80 odstotkov čistejši zrak," je dejal Krajnik. Miran Brvar, predstojnik Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, je navedel, da formaldehid povzroča draženje sluznic, bronhitis, astmo, alergije in raka nosne votline, grla ter levkemijo, lahko tudi raka nosnih votlin, pljuč in grla.
Navedel je raziskave iz Italije, Združenih držav Amerike in Kitajske, ki so pokazale, da večja, kot je koncentracija formaldehida v zunanjem zraku, večja je verjetnost, da bodo ljudje zboleli za rakom. Pojasnil je, da formaldehid prihaja iz različnih virov, težava pa je v njegovem merjenju, saj se v Sloveniji meri le v dimnikih posameznih tovarn, ne pa tudi v zraku v mestih. Drugače je v tujini, kjer podatki kažejo, da ga je več v bližini tovarn. Opozoril je tudi, da je onesnažen zrak mešanica snovi, med katerimi so delci PM, dušikovi oksidi, žveplovi oksidi in druge snovi. Poleg industrije onesnaženje povzročata tudi ogrevanje in promet. "Strupi v zraku delujejo skupaj in so bolj strupeni kot vsak posebej," je poudaril in pojasnil, da zato kazalniki mejnih vrednosti za posamezne snovi niso najbolj zanesljivi. V več krajih v Sloveniji se soočajo s problemom izpustov rakotvornih snovi prvega razreda.
V Škofji Loki in Ilirski Bistrici sta organizirani civilni iniciativi, ki si tako kot druge lokalne pobude za čistejši zrak v Sloveniji prizadevata za prilagoditev in zaostritev okoljske zakonodaje. Želijo spremeniti način izvajanja monitoringa, v predpise uvesti mejne vrednosti emisij formaldehida in uvesti obvezen stalni monitoring za vse emisije rakotvornih snovi prvega razreda. Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja je poudaril, da so osnova vseh prizadevanj civilnih iniciativ kakovostni podatki. V Sloveniji je izvajalcev meritev omejeno število, večinoma pa jih plačujejo upravljavci industrijskih obratov in ne želijo izgubiti dohodka zaradi ugotavljanja previsokih vrednosti in kršitev obratovalnih dovoljenj. Zato je treba verodostojne meritve pridobiti od tujih strokovnjakov. Petek, ki je poudaril, da se ozaveščenost ljudi o vplivu okolja na naše zdravje povečuje, je opozoril, da Slovenija potrebuje zakonodajne spremembe, ki bi prekinile finančno odvisnost izvajalcev meritev od lastnika industrijskega objekta, na katerem se izvajajo meritve. Prav tako bi moralo biti obvezno poročanje o rezultatih meritev v realnem času.
Na torkovi javni tribuni so se dotaknili še enega okoljskega problema v Škofji Loki, in sicer predelave nevarnih snovi v podjetju Ekologija. Kot je opozoril Rolando Krajnik, to posluje v neprimernih prostorih, v skoraj sto let stari stavbi, namenjeni vrtičkarstvu, brez požarnega bazena in pregrad. Zato so se petkovega požara v industrijski coni zelo bali. Če bi se razširil na bližnjo Ekologijo, bi prišlo do okoljske katastrofe, je zatrdil.