Po ugotovitvah BAS je rekordno nizka raven ledu konec lanskega leta botrovala neuspešnemu razmnoževanju v petini kolonij cesarskih pingvinov na Antarktiki. Če namreč led, na katerem se kolonija razmnožuje, razpade preden mladičem zraste vodoodporno perje, imajo ti minimalne ali celo nične možnosti za preživetje.
Tudi če se obdržijo na plavajočem ledu, so njihove možnosti za preživetje majhne, saj jih starši težko najdejo in hranijo.
"Ker v številnih kolonijah preživi manj mladičev, je verjetno, da bodo številna sedanja gnezdišča sčasoma postala nevzdržna, celotna populacija pa se bo zmanjšala," poudarja avtor študije Peter Fretwell.
Lani je bilo zaradi tega prizadetih 14 od 66 kolonij cesarskih pingvinov na Antarktiki, kar je sicer manj kot leto prej, ko jih je bilo prizadetih 19. Strokovnjaki opažajo tudi znake prilagajanja, vključno s selitvami na stabilnejši led in razmnoževanjem na ledenih gorah in policah.
"Dejstvo, da smo te prilagoditve opazili v najbolj prizadetih kolonijah, nam daje nekaj upanja," dodaja Fretwell. Kljub temu vrsti grozi izumrtje, če se bodo izpusti toplogrednih plinov še naprej povečevali na sedanji ravni.
Cesarski pingvini zrastejo do več kot meter in so najjužnejša vrsta pingvinov. Po ocenah jih je v naravi trenutno še nekaj sto tisoč.
Večino leta, od aprila do januarja, so odvisni od stabilnega morskega ledu, povezanega s kopnim. Jajca odlagajo med majem in junijem. Mladiči se izležejo v približno 65 dneh, vendar se v popolnosti operijo šele decembra in januarja.
Študija BAS je bila objavljena v četrtek, na svetovni dan pingvinov.