Elizabeta je 115. rojstni dan praznovala julija, obkrožena s številnimi družinskimi člani, ki so ji bili v oporo do zadnjih dni, ko je bila že priklenjena na posteljo in imela težave s spominom, a še vedno prepoznavala svoje najdražje.
Elizabeta je med življenjem pogosto z novinarji delila svoje nasvete za dolgoživost, ki so, kot poudarja njena družina, preprosti, a močni. Topli odnosi z ljudmi so bili zanjo zelo pomembni – že od nekdaj je imela rada družbo in pogosto zbirala družinske člane na domačih obrokih. Po podatkih Centrov za nadzor in preprečevanje bolezni v ZDA lahko kvalitetni odnosi pozitivno vplivajo na dolgoživost, kar je potrjevala tudi Elizabeta s svojim načinom življenja.
Elizabetin vrt, kjer je gojila svežo zelenjavo, kot so korenje, zelje in okra, je bil zanjo vir zdravih obrokov, ki jih je z veseljem pripravljala sama. Hitrih restavracij ni obiskovala, njeni priljubljeni jedi pa sta bila piščanec in riž z okro. Prav tako se je vedno izogibala alkoholu in cigaretam, ter do zadnjih let hodila na sprehode, kar ji je omogočilo, da ni nikoli trpela za srčnimi obolenji ali rakom.
Elizabetin občutek namena in optimizem sta bila ključna za njeno dolgoživost. Članica Baptistične cerkve od leta 1939 je vedno verjela v boljšo prihodnost, njena družina pa pripoveduje, da je ta njen življenjski nazor prispeval k njeni izjemni dolgi življenjski poti. Poleg tega je dvajset let delala v menzi lokalne TV postaje, kar je, kot meni njena vnukinja Etela, pomembno vplivalo na njen občutek namena in socialne vključenosti tudi po upokojitvi. Raziskave sicer potrjujejo, da delovna aktivnost pripomore k ohranjanju spomina in socialni vključenosti, kar Elizabetina zgodba potrjuje.
Elizabeta Frančiška je s svojim dolgoletnim življenjem postala vzor vztrajnosti in zmernosti ter dokaz, da preproste življenjske vrednote, kot so družinski odnosi, zdrava hrana, aktivnost in smisel v življenju, lahko pripomorejo k dolgi in izpolnjeni življenjski poti.