Na prvem svetovnem kongresu v Londonu so uradno sprejeli ime Romi za vse pripadnike tega naroda. S tem imenom so potrdili svojo identiteto, sprejeli svojo zastavo in himno, država Indija pa jih je uradno priznala za svoje nekdanje prebivalce.
Odgovorni za urejanje romskih vprašanj pri nas in Romi sami ocenjujejo, da je njihov položaj pri nas glede na druge države EU relativno dober, obstajajo pa tudi področja, ki jim bo veljalo po opozorilu predsednika Zveze Romov Slovenije posvetiti več pozornosti.
"Veliko romskih naselij je še vedno komunalno neurejenih, izzivi so pri šolanju romskih otrok in zaposlovanju odraslih Romov. Da bi stanje izboljšali, bi bilo treba prenoviti nekatere ukrepe, ki so se v zadnjih letih izkazali za zastarele in neučinkovite," je dejal Horvat Muc.
Opozoril je tudi na pojav sovražnega govora in diskriminacijo Romov ter izpostavil potrebo po sistemskem urejanju romskih vprašanj v Sloveniji. Želi si večje politične participacije za Rome, kar pa je po njegovem prepričanju odvisno predvsem od politične volje v državi.
Ob svetovnem dnevu Romov se povsod po svetu, kjer živijo Romi, zvrstijo številni dogodki. Pri nas je osrednjo prireditev ob omenjenem dnevu v soboto v murskosoboški gledališki dvorani Park pripravila Zveza Romov Slovenije. Slavnostni nagovor je imel evropski poslanec Matjaž Nemec.
Po oceni Horvata Muca v Sloveniji živi okoli 12.000 Romov, zgodovina njihovega bivanja na slovenskih tleh pa glede na zgodovinske zapise sega 500 let nazaj. Največ jih je v Prekmurju, na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini.