Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik z istim naslovom, kot ga nosi tudi razstava.
Višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj je skupaj z Domnom Kaučičem k sodelovanju pritegnila slovenske šampione v samostojni Sloveniji in pripravila pregled največjih uspehov ter mladim navdušencem omogočila, da se pobližje spoznajo s posameznimi panogami in junaki športnih aren.
Med prvimi sta v zborniku na kratko opisani športni poti Rudolfa Cvetka, prvega Slovenca z olimpijskim odličjem, in Leona Štuklja, dobitnika šestih olimpijskih medalj. Že na začetek pa sta umeščena tudi Viktor Murnik, oče slovenske telovadbe, in Stanko Bloudek, konstruktor in športni funkcionar.
V zbornik so vključili tudi parašportnike, alpiniste ter športnike, ki še tekmujejo, kot so košarkar Luka Dončič, atlet Kristjan Čeh, kolesar Tadej Pogačar, športna plezalka Janja Garnbret in nekdanja smučarska tekačica ter sedaj biatlonka Anamarija Lampič, pa tudi ekipni športi.
Vsi omenjeni so tudi vključeni v razstavo, kjer so na ogled postavljeni tudi športni čevlji Dončića in škorenj spidvejista Tima Gajserja, šampionski pas boksarja Dejana Zavca, šampionski prstan NBA Raša Nesterovića, številni tekmovalni dresi, čoln, atletski in drugi rekviziti.
"Vključili smo 135 oseb iz slovenske zgodovine. Ideja je začela zoreti lani ob tridesetletnici Slovenije, ko smo v omejenem obsegu na ogled postavili tudi dosežke slovenskega športa. Potem smo stopili v stik s slovenskimi športniki, bilo jih je okrog 50. Razstava v središče postavlja posameznike, uspešne slovenske športnike in športnice, dobitnike evropskih, svetovnih in olimpijskih odličij," je na novinarski konferenci povedala Zupanec Bajželj.
"Dobili smo njihove rekvizite, medalje, tudi misli, zgodbe in citate, vse to pa je razstavljeno v petih prostorih," pa je pojasnil Kaučič. Z ilustracijami, ki jih je za razstavo zasnoval ilustrator Matej de Cecco, želi muzej razstavo približati tudi mlajši publiki, zato so na razstavo umeščeni številni interaktivni elementi, ki obiskovalcem ponudijo možnost, da "v čevlje zmagovalcev" stopijo tudi sami.
Jože Dežman, direktor MNZS, je ocenil, da brez spremembe režima v samostojni Sloveniji "taki dosežki v zadnjih treh desetletjih ne bi bili možni". Zupanec Bajželj pa je pozvala, da bi se v Sloveniji vendarle našel prostor, "kjer bi bila bogata zgodovina športa" ves čas ustrezno razstavljena. Pravega muzeja športa pri nas namreč še nimamo.
Razstavo je MNZS pripravil v sodelovanju z Olimpijskem komitejem Slovenije, Zvezo za šport invalidov Slovenije - Slovenskim paraolimpijskim komitejem, Fakulteto za šport in ostalimi športnimi zvezami ter ministrstvom za kulturo.