V objavi na Instagramu je živalski vrt zapisal, da želi »posnemati naravno prehransko verigo« in tako izboljšati dobrobit živali, kot so tigri, levi in evrazijski risi. Podobno je pojasnila tudi namestnica direktorja Pia Nielsen, ki je za britanski BBC poudarila, da so celotni plen, vključno z dlako in kostmi, pomemben za zdravje in naravno vedenje mesojedih živali. Dodala je, da takšno prakso izvajajo že vrsto let in da jo obiskovalci v veliki meri dobro sprejemajo.
Po poročanju BBC strokovno osebje donirane male živali »nežno usmrti«, konje pa sprejmejo pod pogojem, da so v dobrem zdravstvenem stanju in niso bili zdravljeni vsaj 30 dni pred predajo. Ob tem mora vsak konj imeti tudi uraden potni list. Vse živali morajo biti zdrave in primerne za prehrano zveri.
Živalski vrt omogoča oddajo manjših živali brez predhodne najave, a ne več kot štiri na dan. Na svoji spletni strani javno objavlja fotografije plenilcev pri prehranjevanju s surovim mesom, poleg tega pa ponuja podrobna navodila za darovalce. Ustanova vztraja, da je pobuda del transparentnega upravljanja z živalmi in trajnostne prakse, značilne za danski pristop k zoologiji.
Čeprav živalski vrt zatrjuje, da je tak način hranjenja običajen na Danskem, se praksa sooča z etičnimi vprašanji, ki sprožajo polemike zunaj države. Kritiki menijo, da javni poziv k donaciji hišnih ljubljenčkov kot krme presega meje sprejemljivega, medtem ko podporniki pozdravljajo odprtost ustanove in možnost, da domačo žival, ki jo je treba odstraniti, uporabijo za prehrano drugih živali.
Ob tem ostaja odprto vprašanje, ali tovrstni pozivi presegajo mejo odgovornega ravnanja z živalmi ali pa ponujajo realističen pogled na prehranjevalno verigo v ujetništvu. Razprava se medtem širi tudi na družbenih omrežjih, kjer se odzivi gibljejo med pohvalami za iskrenost in ogorčenjem nad izpostavljenostjo takšnim praksam.